[Fellowship-Slovenia] Fwd: TV Tednik 1294 - VLOMILCI → \\ text rc1 //

[Matija Šuklje]

OK, to je končna verzija odprtega pisma.

Poslal jo bom še na Ljudmilo in Kiberpipo; COKS je že podpisal; Jure Repinc se 
je pa javil, da posreduje na LUGOS.

V ponedeljek pošljem pismo medijem, objavim na našem Wikiju, svojem blogu (+ 
ang. prevod) in še kje.

Kaj je še za postoriti:
* _kam_ vse naj pošljemo to pismo?
* ali naj se poslužimo tudi komentiranja na spletnih straneh medijev?

--8<----------
Spoštovani,

v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti 
spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v 
medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter 
uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem 
drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to 
opozoriti.

Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je 
izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[1] in 
pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem 
žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne 
in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil 
predviden.

Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo 
kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov 
ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in 
inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh,  dajo program na voljo 
vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[2] 
so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, 
OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.

Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) 
popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do 
zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje 
terminologije v slovenskem jeziku.

Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je 
„vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo 
varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko 
komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za 
vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, 
zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov 
ilegalnih dejavnosti[3].

Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[4], ki navaja pojem 
„heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem 
„kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno 
uporabljati podatke ali programe“.

Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega 
kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.

V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena 
hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je 
napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali 
farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.

Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato 
menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da 
vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.


lep pozdrav,


Matija Šuklje,

koordinator
FSFE Fellowship skupina Slovenija[5]


sopodpisnice:

Andrej Kositer,
[COKS] Center odpte kode Slovenije[6]

(Klemen Robnik,
Kiberpipa[7])

-.-.-
[1] Massachusetts Institute of Technology
[2] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: 
http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html
[3] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat
[4] http://www.islovar.org/ 
[5] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — 
je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto-
kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za 
prosto programje, odprte standarde in odprte formate.
[6] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni 
spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in 
rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom 
centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za 
potrebe javnega in zasebnega sektorja.
[7] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____
---------->8--


lp,
Matija
-- 
www: http://fsfe.org       █▉   || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook at fsfe.org    █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija at suklje.name
xmpp: hook at jabber.fsfe.org ▉▉   || priv. xmpp: matija.suklje at gabbler.org
sip: hook at ekiga.net             || gsm: +386 41 849 552