[Fellowship-Slovenia] Odprto pismo medijem glede napačne uporabe besede „heker“

[Matija Šuklje]

Spodaj je končni tekst, podpisan od ostalih skupin, dodan na našo strani/wiki. 
CC-jam tudi vsem sopodpisnicam v vednost.

Poslati mislim na RTV Slo in 24 ur, STA, Delo, Dnevnik, Žurnal24, Večer, Joker 
in Moj Mikro. Če ima še kdo kakšno idejo, pa le na dan z njo.

Vsekakor, pa ker gre za _odprto_ pismo, ga lepo s pridom lahko _vsi_ 
objavljate na svojih straneh, blogih, mailing listah in ostalih kanalih ;)

Prilagam pismo tudi v ODF ter PDF obliki.

--8<-----------------
Spoštovani,

v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti 
spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v 
medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter 
uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem 
drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to 
opozoriti v tem odprtem pismu[1].

Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je 
izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[2] in 
pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem 
žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne 
in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil 
predviden.

Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo 
kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov 
ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in 
inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh,  dajo program na voljo 
vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[3] 
so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, 
OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.

Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) 
popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do 
zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje 
terminologije v slovenskem jeziku.

Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je 
„vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki izrabijo 
varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko 
komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za 
vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, 
zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov 
ilegalnih dejavnosti[4].

Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[5], ki navaja pojem 
„heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem 
„kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno 
uporabljati podatke ali programe“.

Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega 
kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.

V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena 
hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je 
napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali 
farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.

Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato 
menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da 
vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.


lep pozdrav,


Matija Šuklje,

koordinator
FSFE Fellowship skupina Slovenija[6]


sopodpisnice:

Andrej Kositer,
[COKS] Center odpte kode Slovenije[7]

mag. Simon Delakorda,
[INePA] Inštitut za elektronsko participacijo[8]

Andrej Vernekar,
[LUGOS] Linux user group of Slovenia[9]

Klemen Robnik,
Kiberpipa[10]

kolektiv,
Ljudmila[11]

-.-.-
[1] Odprto pismo je na volju tudi na strani 
https://wiki.fsfe.org/FellowshipSloveniaOdprtoPismoHeker
[2] Massachusetts Institute of Technology
[3] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: 
http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html
[4] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat
[5] http://www.islovar.org/ 
[6] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — 
je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe[] ter prostega in 
odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo 
se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate.
[7] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni 
spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in 
rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom 
centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za 
potrebe javnega in zasebnega sektorja.
[8] Inštitut za elektronsko participacijo [INePA] — http://www.inepa.si  — je 
nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja 
aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in povezovalne 
dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si 
prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo 
informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže za 
elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno Evropo.
[9] LUGOS — http://www.lugos.si — je društvo, ki združuje uporabnike prostega 
in odprto-kodnega operacijskega sistema GNU/Linux. Pod okriljem društva med 
drugim poteka pomoč uporabnikom operacijskega sistema in prevajanje proste 
programske opreme. Med projekti sta tudi odprto brezžično omrežje Ljubljane 
(wlan-lj) in tedenska predavanja Pipini odprti termini (v sodelovanju s 
Kiberpipo).
[10] Kiberpipa — http://kiberpipa.org je kolektiv zagovornikov odprte kode in 
digitalnih svoboščin. V središču Ljubljane stvarja digitalno kulturo, osvešča 
strokovno ter laično javnost s pomočjo predstavitev, predavanj in delavnic.
[11] Ljudmila — http://www.ljudmila.org — Ljubljanski laboratorij za digitalne 
medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, ki 
podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na 
področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega 
radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter 
interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v 
okviru delavnic skupinsko izobraževanje in je ustanoviteljica mreže 
multimedijskih centrov Slovenije „M3C“
----------------->8--

lp,
Matija
-- 
www: http://fsfe.org       █▉   || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook at fsfe.org    █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija at suklje.name
xmpp: hook at jabber.fsfe.org ▉▉   || priv. xmpp: matija.suklje at gabbler.org
sip: hook at ekiga.net             || gsm: +386 41 849 552
-------------- next part --------------
A non-text attachment was scrubbed...
Name: Odprto pismo medijem glede uporabe besede ?heker?.odt
Type: application/vnd.oasis.opendocument.text
Size: 6913 bytes
Desc: not available
URL: <http://lists.fsfe.org/pipermail/fsfe-si/attachments/20100802/b424fae8/attachment.odt>
-------------- next part --------------
A non-text attachment was scrubbed...
Name: Odprto pismo medijem glede uporabe besede ?heker?.pdf
Type: application/pdf
Size: 38939 bytes
Desc: not available
URL: <http://lists.fsfe.org/pipermail/fsfe-si/attachments/20100802/b424fae8/attachment.pdf>