[Fellowship-Slovenia] Odprto pismo medijem glede napačne uporabe besede „heker“

Mon Aug 2 14:57:44 UTC 2010

[COKS] Center *odpte* kode Slovenije[7]

verjetno je pravilno Center *odprte* kode Slovenije.

Poslal bi pa ne samo urednikom ampak tudi lektorjem, saj bodo oni na
koncu takšne stvari popravljali in dobro je da se zavedajo razlike v
terminologiji.

lp,
jure

On Mon, 2010-08-02 at 16:52 +0200, Matija Šuklje wrote:
> Spodaj je končni tekst, podpisan od ostalih skupin, dodan na našo strani/wiki. 
> CC-jam tudi vsem sopodpisnicam v vednost.
> 
> Poslati mislim na RTV Slo in 24 ur, STA, Delo, Dnevnik, Žurnal24, Večer, Joker 
> in Moj Mikro. Če ima še kdo kakšno idejo, pa le na dan z njo.
> 
> Vsekakor, pa ker gre za _odprto_ pismo, ga lepo s pridom lahko _vsi_ 
> objavljate na svojih straneh, blogih, mailing listah in ostalih kanalih ;)
> 
> Prilagam pismo tudi v ODF ter PDF obliki.
> 
> --8<-----------------
> Spoštovani,
> 
> v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti 
> spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v 
> medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter 
> uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem 
> drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to 
> opozoriti v tem odprtem pismu[1].
> 
> Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je 
> izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[2] in 
> pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem 
> žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne 
> in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil 
> predviden.
> 
> Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo 
> kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov 
> ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in 
> inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh,  dajo program na voljo 
> vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[3] 
> so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, 
> OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
> 
> Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) 
> popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do 
> zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje 
> terminologije v slovenskem jeziku.
> 
> Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je 
> „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki izrabijo 
> varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko 
> komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za 
> vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, 
> zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov 
> ilegalnih dejavnosti[4].
> 
> Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[5], ki navaja pojem 
> „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem 
> „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno 
> uporabljati podatke ali programe“.
> 
> Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega 
> kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
> 
> V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena 
> hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je 
> napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali 
> farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
> 
> Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato 
> menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da 
> vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
> 
> 
> lep pozdrav,
> 
> 
> Matija Šuklje,
> 
> koordinator
> FSFE Fellowship skupina Slovenija[6]
> 
> 
> sopodpisnice:
> 
> Andrej Kositer,
> [COKS] Center odpte kode Slovenije[7]
> 
> mag. Simon Delakorda,
> [INePA] Inštitut za elektronsko participacijo[8]
> 
> Andrej Vernekar,
> [LUGOS] Linux user group of Slovenia[9]
> 
> Klemen Robnik,
> Kiberpipa[10]
> 
> kolektiv,
> Ljudmila[11]
> 
> -.-.-
> [1] Odprto pismo je na volju tudi na strani 
> https://wiki.fsfe.org/FellowshipSloveniaOdprtoPismoHeker
> [2] Massachusetts Institute of Technology
> [3] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: 
> http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html
> [4] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat
> [5] http://www.islovar.org/ 
> [6] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — 
> je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe[] ter prostega in 
> odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo 
> se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate.
> [7] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni 
> spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in 
> rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom 
> centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za 
> potrebe javnega in zasebnega sektorja.
> [8] Inštitut za elektronsko participacijo [INePA] — http://www.inepa.si  — je 
> nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja 
> aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in povezovalne 
> dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si 
> prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo 
> informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže za 
> elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno Evropo.
> [9] LUGOS — http://www.lugos.si — je društvo, ki združuje uporabnike prostega 
> in odprto-kodnega operacijskega sistema GNU/Linux. Pod okriljem društva med 
> drugim poteka pomoč uporabnikom operacijskega sistema in prevajanje proste 
> programske opreme. Med projekti sta tudi odprto brezžično omrežje Ljubljane 
> (wlan-lj) in tedenska predavanja Pipini odprti termini (v sodelovanju s 
> Kiberpipo).
> [10] Kiberpipa — http://kiberpipa.org je kolektiv zagovornikov odprte kode in 
> digitalnih svoboščin. V središču Ljubljane stvarja digitalno kulturo, osvešča 
> strokovno ter laično javnost s pomočjo predstavitev, predavanj in delavnic.
> [11] Ljudmila — http://www.ljudmila.org — Ljubljanski laboratorij za digitalne 
> medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, ki 
> podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na 
> področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega 
> radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter 
> interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v 
> okviru delavnic skupinsko izobraževanje in je ustanoviteljica mreže 
> multimedijskih centrov Slovenije „M3C“
> ----------------->8--
> 
> lp,
> Matija
> _______________________________________________
> Dopisni seznam Fellowship-slovenia
> Fellowship-slovenia at lists.fsfe.org
> https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia
> Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
> 

-- 
Regards,

Jure Kodzoman

Informa Studios
A: Zadobrovška cesta 75, SI-1000 Ljubljana
W: http://www.informastudios.com 
E: jure.kodzoman at informa.si

---

This email and any files transmitted with it are confidential and
intended solely for the use of the individual or entity to whom they are
addressed. If you have received this email in error please notify the
system manager. Please note that any views or opinions presented in this
email are solely those of the author and do not necessarily represent
those of the company.