[Fellowship-Slovenia] Zapisnik sestanka 05.10.2010

[Andraz Brodnik]

On Thu, 2010-10-07 at 10:12 +0200, Matej Kovacic wrote:
> Pozdrav,
> 
> > Imam dodatek glede ključnih oseb v politiki, ki so zadovzeni za IT. 
> > Pri trenutno vladajoci stranki SD je njihov poslanec Luka Jurij, dosti
> > navdusen za OSS.
> >  
> > http://vimeo.com/2919886
> Jaz imam te dni priliko nekoliko bolj podrobnega spoznavanja 
> informacijskih sistemov državne uprave in lahko rečem samo, da prehoda 
> na odprto kodo NE BO.
> 
> Državna uprava je totalno odvisna od nekaj zasebnih podjetij, ki jim 
> vzdržujejo infrastrukturo (jaz jim pravim dvorni ponudniki 
> informatizacije), in to tako, da je že kar neokusno.
> 
> Hkrati ta podjetja razvijajo tudi nek zaprt sistem "poslovodenja" 
> državne uprave, ki je zasnovan tako, da bo državna uprava še bolj 
> postala odvisna od ponudnika te zaprte rešitve.
> 
> Namreč - celotno poslovanje državne uprave (delo z dokumenti, 
> arhiviranje, itd.) se odvija s tem sistemom in če bi država kdaj hotela 
> narediti prehod na drug sistem, bi bilo to sicer mogoče, vendar zelo 
> obsežno, časovno zahtevno in drago. Eden izmed dvornih ponudnikov sedaj 
> razvija neko nadgradnjo sistema, ki so državo še bolj priklenila na njega.
> 
> Glavni problem pa je, da vsi vidijo samo prednosti novega sistema, nihče 
> pa se ne zaveda kaj pomeni vendor lock-in. Med sistemci tudi kronično 
> primanjkuje znanja (vsako malo bolj zahtevno konfiguracijo ali poseg v 
> IT sistem dajo zunanjim izvajalcem), strategije razvoja IT-ja pa itak ni 
> nobene.
> 
> In v takem okolju seveda pridejo dvorni ponudniki IT rešitev in 
> uporabnikom ponudijo svoje rešitve. Kaj pa to dolgoročno pomeni, se pa 
> ne zaveda nihče... In ja - Microsoft je tukaj še najmanjši problem.
> 
> Politiki pa seveda veselo "nakladajo". Važno je le, da gre karavana 
> dalje po začrtani poti (čeprav niti ne ve kam).
> 
> lp, Matej
> _______________________________________________
> Dopisni seznam Fellowship-slovenia
> Fellowship-slovenia at lists.fsfe.org
> https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia
> Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
> 

To da slovenija nima nobene strategije je razvidno tudi iz tega
vprašanja ( Marec 2009). 

[v priponki] 

Tole sem izbrskal iz magnetogramov. In ne kaže da bi se v zadnjih 8
letih v državnem zboru slišila besedna zveza odprta koda.
-- 
LP bro
-------------- next part --------------
-----
Besedilo

Številka:
Datum: 24. 3. 2009

Dr. Pavel GANTAR,
predsednik

Zadeva: Ustno poslansko vprašanje



V skladu z 240. in 242. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem ustno poslansko vprašanje za 4. sejo Državnega zbora v zvezi s plačilom licence za programske pakete podjetja Microsoft, ki ga naslavljam na ministrico za javno upravo, go. Irmo Pavlinič Krebs.


S spoštovanjem, 


Dr. Luka JURI,
poslanec

V prilogi:
ustno poslansko vprašanje


POSLANSKO VPRAŠANJE:


Zanima me, koliko so vlada RS in ministrstva v zadnjih desetih letih (ločeno za vsako leto in skupno) plačala za licence za vse programske pakete podjetja Microsoft in za vse programske pakete v celoti. Hkrati me zanima, kakšen je celoten strošek lastnine programov (poleg licenc tudi upravljanje, vzdrževanje, izobraževanje - v angleščini se temu tehnično reče "Total Cost of Ownership") za omenjene programske pakete podjetja Microsoft in za vse programske pakete v celoti?

-----
Zastavljeno vprašanje na 4. seji DZ 2009 

Pred časom sem skupaj z dvema poslanskima kolegoma sodelavcema poslal, tudi Ministrstvu za javno upravo, pobudo o odprti kodi oziroma bolj rečeno, pobudo, v kateri smo predlagali, da bi se proučila možnost, da bi izvedli postopen prehod informacijskega sistema iz licenčnih programskih paketov v odprtokodne - in zato morda tudi cenejše. Ta prehod bi bil postopen, ne bi ga bilo treba izvesti s tako imenovanim velikim pokom, naenkrat, da bi bilo držaje in tudi nevarnejše z vidika varnosti in stabilnosti informacijskega sistema, vendar bi lahko bil postopen; lahko bi se začelo na primer z enostavno menjavo brskalnikov, kot so Internet Eksplorer za odprto kodno rešitev, ali pa odjemalcev pošte, ali pa na primer pisarniških orodij, kot je Microsoft Office, za odprtokodno in brezplačno, kot na primer Open Office - popolnoma uveljavljena in standardna in stabilna alternativa. Šele kasneje pa bi se proučila možnost, da bi se operacijski sistem Windows morda nadomestilo z nečem odprtokodnim. 
Dobili smo odgovor tudi iz vašega ministrstva, kjer pa je bila večinoma narejena analiza stanja, vidna pa je bila odsotnost strateškega pogleda oziroma odsotnost načrta, kako se lotiti nadaljnjega razvoja informacijskega sistema in tudi kako se loti možnosti prehoda na odprto kodo. 
Zato sprašujem: Koliko je Vlada Republike Slovenije, in ministrstva, v zadnjih desetih letih plačala za licence za vse programske paketi Microsoft in za vse programske pakete v celoti? 
Zanima me: Kakšen je celoten strošek lastnine - v angleščini tako imenovani "Total cost of ownership" - za uporabo programskih paketov Microsoft in za vse programske pakete v celoti?
Poleg tega pa me predvsem zanima:
Ali ima Ministrstvo za javno upravo pripravljeno strategijo, ki mora temeljiti na določenem pogledu in poznanju stanja?
Zavedam se, da ta strategija ni stvar dveh, treh mesecev, ampak večletnega načrtovanja, kajti, v to smer je treba načrtovati tudi javna naročila. 
In glede na to, da nam v javnosti ta pogled ni dostopen, me zanima:
Ali znotraj ministrstva obstaja oziroma ali se načrtuje priprava tovrstne strategije?

----
Odgovor

Vsaka resna država ima strategijo razvoja na področju elektronskega poslovanja. Ta trenutek je v Republiki Sloveniji v smeri, o kateri ste nas pisno povpraševali, nimamo. In žal vam moram sporočiti, da vam tudi ne znam odgovoriti na vaše vprašanje. Torej, na vprašanje koliko je Republika Slovenija v preteklih desetih letih ali v preteklem letu, še predpreteklem letu plačala za licenčne programske opreme na vseh računalnikih.
Nesporno so, povem vam samo razlog za to, posamezni proračunski uporabniki pri izvajanju svojih načrtov informatizacije v celoti samostojni. Z Ministrstvom za javno upravo, tako kot je le-to leta 2004, ko je bilo ustanovljeno, koncepiralo svoje poslovanje, sodelujejo samo na področju skupne informacijske strukture državnih organov, kar vključuje h-com, skupni podatkovni center, to je centralni računalnik, in skupne projekte in skupne nabave, kadar se posamezna ministrstva z Ministrstvom za javno upravo tako dogovorijo. 
Na podlagi tega lahko nesporno vidimo, da posamezni proračunski uporabniki niso zavezani, da našemu ministrstvu posredujejo podatke o izvajanju načrta informatizacije, zaradi tega nimamo podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih. Drži, da je bilo naše ministrstvo s strani Vlade zadolženo za pripravo načrta informatizacije državnih organov, vendarle se v ta načrt vpisuje zgolj zbir potreb in planirani zneski po namenih porabe. Ministrstvo za javno upravo pa ni dolžno spremljati realizacije sprejetega načrta informatizacije. Vse to nam dejansko onemogoča kot pristojnemu ministrstvu posredovanje podatkov, za katere ste me povprašali. Je pa, po moji oceni, nedopustno, da v Republiki Sloveniji ta trenutek ni organa, ki bi na enem mestu celovito te podatke zbral in na podlagi tako zbranih podatkov in seveda "total cost of ownership" analize ocenil učinkovitost, gospodarnost posameznih projektov, ki se v republiki, v državi izvajajo. Zato smo mi takoj ob nastopu mandata, ob zavedanju vseh teh pomanjkljivosti dosedanje informatizacije in uvedbe procesov in ne nazadnje tudi nesposobnosti večkrat posameznih proračunskih uporabnikov, da njihove opreme medsebojno komunicirajo, kar je pogoj za racionalizacijo upravnih procesov, pristopili k pripravi strategije razvoja elektronskega poslovanja in izmenjavi podatkov med posameznimi proračunskimi uporabniki v Republiki Sloveniji. Ker nimamo niti analize stanja, ki je osnova za sprejetje res dobre resolucije, smo pristopili tudi k analizi stanja po vseh vprašanjih, ki so pomembni, da bo taka strategija v nadaljevanju uresničljiva in da bo akcijski načrt, ki bo iz nje izhajal, na drugi strani podprt s proračunskimi sredstvi, na koncu prinesel enakomeren razvoj na področju elektronskega poslovanja v Republiki Sloveniji. Ob tej analizi bomo hkrati zbrali vse te podatke, po katerih povrašujete in ki so bistvenega pomena za vsako državo in vam jih ob tej priložnosti tudi posredovali. 
Pri pripravi strategije pa vas vabim k sodelovanju, ker vsak pogled, tudi pogled po uporabi novih pristopov, je izjemno dobrodošel sploh glede dolgoročnega razvoja .../Opozorilni znak za konec razprave./... Slovenije na tem področju.

-----
Komentar poslanca na odgovor

Moram reči, da sem presenečen nad dejstvom, da Ministrstvo za javno upravo oziroma država ne ve, koliko plačuje za svoj informacijski sistem. Vsako najmanjše podjetje, verjamem, da ve, katere računalnike in katero programsko opremo ima vsak uslužbenec. 
Zavedam se, da to izraža predvsem pomanjkanje pogleda na to vprašanje s strani prejšnjih vlad, ne samo prejšnje, ampak prejšnjih vlad. Zato upam, da boste z analizo stanja dejansko uspeli te podatke pridobiti; vem, da je birokracija tu včasih zelo trmasta. Računam na to, da jih boste torej posredovali. In se priporočam, kot verjamem, da tudi še marsikateri moj sodelavec ali sodelavka, za sodelovanje pri pripravi te strategije, zato ker mislim, da bi lahko na leto v Sloveniji privarčevali kar nekaj milijonov evrov in tisti denar, ki ga ne bomo privarčevali, pa kanalizirali izplačevanje določenih licenc v druge države, v plačevanje slovenskega domačega znanja in slovenskega informacijskega raziskovanja.


-------------- next part --------------
A non-text attachment was scrubbed...
Name: signature.asc
Type: application/pgp-signature
Size: 198 bytes
Desc: This is a digitally signed message part
URL: <http://lists.fsfe.org/pipermail/fsfe-si/attachments/20101014/0f130d7a/attachment.sig>