Zdravo
Zadnjič sem na Tv Tednik ujel tole in me je kar pogrelo :) Na naslov tv.tednik@rtvslo.si bi bilo fajn poslati kako pripombo - glej spodaj. Če lahko kdo kaj dopiše in pošlje v imenu ne_vem_koga (Fellowship + Lugos + Kiberpipa?), bi bilo fajn ... Lp
Spoštovani,
V 1294. oddaji TV Tednik je gospa Cirej prispevek "Vlomilci" končala s stavkom: "Vlomilci so, tako kot hekerji, vedno korak pred nami.". Neprimerno je delati primerjavo med vlomilci, ki s tem storijo kaznivo dejanje, povzročijo materialno škodo in, kar je bilo v prispevku lepo predstavljeno, oškodovancem pustijo madež na njihovi zasebnosti. Hekerji v prvi vrsti niso zločinci. Heker je oseba, ki ga zanima kako določena stvar deluje in želi s svojim znanjem to dopolniti ali uporabiti za kakšen drugi namen, ki pa ni kaznivo dejanje. Pomanjkljivosti ne izkorišča ampak nanje opozarja in jih pomaga odpraviti. To so t.i. White Hat hekerji. Z oznako "kreker" pri nas označujemo "slabe hekerje", t.i. Black Hat hekerje, ki pomanjklivosti izkoriščajo v svoj prid. Več o tem najdete na spodnjih naslovih. http://en.wikipedia.org/wiki/White_hat http://en.wikipedia.org/wiki/Black_hat http://2600hacker.stores.yahoo.net/film.html
Neprimerno je torej v isti koš tlačiti vlomilce (kriminalce) in hekerje (entuziaste). ...
Pozdrav,
Neprimerno je torej v isti koš tlačiti vlomilce (kriminalce) in hekerje (entuziaste).
http://matej.owca.info/predavanja/Kibernetski_kriminal_Kovacic.pdf
lp, Matej
\ Osebno //
Osebno tudi mene moti, da se beseda „heker“ uporablja za kiberkriminalce. Kar se mene tiče, je „heker“ nadpomenka — označuje nekoga, ki ima dovolj znanja, da nekaj spremeni (program, sistem, napravo...) in to tudi stori.
Zdi se mi celo žaljivo, da se vse, ki nas hekerska žilica žene v razmišljanje preko danih okvirov ter reševanjem problemov kar posplošeno enači s kiberkriminalci.
\ Fellowship //
Kar se tiče Fellowhipa, bi pa lahko na to tudi formalno opozorili, če se večina s tem strinja.
Glede vsebine dopisa pa menim, da bi lahko predlagali boljšo primerjavo: heker je proti črnemu to kar je strokovnjak za ključavnice proti vlomilcu. V obeh primerjavah je drugi le kriminalna podvrsta prvega.
@Matej K.: Kul. Imaš tudi kje posnetek predavanja?
lp, Matija -.-.- P.S. Tudi Bruce Schneier kot korifeja na področju računalniške varnosti meni, da je biti heker stanje duha ter sla po preseganju samega sebe ter meja možnega in ne (nujno) kriminalec.
On 25. 07. 2010 22:02, Matija Šuklje wrote:
\ Osebno //
Osebno tudi mene moti, da se beseda „heker“ uporablja za kiberkriminalce. Kar se mene tiče, je „heker“ nadpomenka — označuje nekoga, ki ima dovolj znanja, da nekaj spremeni (program, sistem, napravo...) in to tudi stori.
Zdi se mi celo žaljivo, da se vse, ki nas hekerska žilica žene v razmišljanje preko danih okvirov ter reševanjem problemov kar posplošeno enači s kiberkriminalci.
\ Fellowship //
Kar se tiče Fellowhipa, bi pa lahko na to tudi formalno opozorili, če se večina s tem strinja.
Glede vsebine dopisa pa menim, da bi lahko predlagali boljšo primerjavo: heker je proti črnemu to kar je strokovnjak za ključavnice proti vlomilcu. V obeh primerjavah je drugi le kriminalna podvrsta prvega.
@Matej K.: Kul. Imaš tudi kje posnetek predavanja?
lp, Matija -.-.- P.S. Tudi Bruce Schneier kot korifeja na področju računalniške varnosti meni, da je biti heker stanje duha ter sla po preseganju samega sebe ter meja možnega in ne (nujno) kriminalec.
Matej, super stvari. Jaz sem samo hotel opozoriti na bučko v medijih pa zasejal ... lepo bi bilo, če bi kdo kaj konkretno napisal ... Lp
Dne nedelja 25. julija 2010 ob 22:20:28 je Matej Kovacic napisal(a):
Kul. Imaš tudi kje posnetek predavanja?
Ne. Sem pa to imel tako na FDV (večkrat), kot za preiskovalne sodnike.
--------------------- / Hmmm, gre iz tega sklepati, da tudi na sodišču (načeloma) ločijo med temi termini? Oz. vsaj, da so seznanjeni z razliko.
lp, Matija
Zivjo,
Hmmm, gre iz tega sklepati, da tudi na sodišču (načeloma) ločijo med temi termini? Oz. vsaj, da so seznanjeni z razliko.
Dvomim. To je bilo predavanje na nekem izobraževanju, ki ga imajo vsako leto preiskovalni sodniki. Seveda ne pridejo vsi. In seveda od tistih, ki pridejo, ne poslušajo vsi.
Kaj takega bi morali imeti v sodniški šoli (ki je pa obvezna) oz. na več seminarjih. Najbolje pa kar na fakulteti.
Samo kolikor vem za to ni pretiranega interesa.
lp, M.
Dne nedelja 25. julija 2010 ob 22:42:55 je Matej Kovacic napisal(a):
Hmmm, gre iz tega sklepati, da tudi na sodišču (načeloma) ločijo med temi termini? Oz. vsaj, da so seznanjeni z razliko.
Dvomim. To je bilo predavanje na nekem izobraževanju, ki ga imajo vsako leto preiskovalni sodniki. Seveda ne pridejo vsi. In seveda od tistih, ki pridejo, ne poslušajo vsi.
Kaj takega bi morali imeti v sodniški šoli (ki je pa obvezna) oz. na več seminarjih. Najbolje pa kar na fakulteti.
Samo kolikor vem za to ni pretiranega interesa.
Meh, škoda :\
Na fakulteti imamo odkrito povedano samo v okviru izbirnega predmeta v 4. letniku (Pravo intelektualne lastnine) omenjeno od kje izhaja beseda heker ...pa še to predvsem zato ker je nosilec predmeta tudi podpornik prostega programja.
Glede kakšnih obveznih predmetov (npr. Kazensko pravo!) pa sploh ne. Tam imamo tatvine, umore in posilstva :P
No ja, nazaj k temi.
Menim, da bi bilo smotrno popraviti medije v tem (in podobnih) lapsusu. Če bi pa pri tem sodelovale še ostale organizacije (npr. Kiberpipa, Lugos, Kibla, Ljudmila?), bi pa tako opozorilo imelo še večjo težo.
lp, Matija
Se podpišem. Če pa kdo najde posnetek iz tednika, lahko naredimo mini kritiko / montažo in vržemo na youtube. Pravica do komentarja.
Na 26.7.2010 11:40, Igor Kolar je pisal:
Se podpišem. Če pa kdo najde posnetek iz tednika, lahko naredimo mini kritiko / montažo in vržemo na youtube. Pravica do komentarja. _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
http://www.rtvslo.si/tednik/arhiv.php z dne 22.7.2010 Lp
Podobno roparje bank z pištolo in hekerje z računalnikom enači Zvone Štor v današnjem komentarju na tehnoloških straneh Večera! Žal to največ govori o (ne)razgledanosti in (ne)profesionalnosti naših "novinarjev", a v javnosti enačaj obvelja!
Lp Andrej
On the road ...
On 25.7.2010, at 22:20, Matej Kovacic matej.kovacic@owca.info wrote:
Zivjo,
Kul. Imaš tudi kje posnetek predavanja?
Ne. Sem pa to imel tako na FDV (večkrat), kot za preiskovalne sodnik e.
lp, Matej _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Torej se strinjamo, da posvarimo medije glede te napake?
lp, Matija
da!
2010/7/26 Matija Šuklje hook@fsfe.org
Torej se strinjamo, da posvarimo medije glede te napake?
lp, Matija -- www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name e-mail: hook@fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija@suklje.name xmpp: hook@jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje@gabbler.org sip: hook@ekiga.net || gsm: +386 41 849 552 _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Moj predlog:
--8<-------------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu. Ker se v žargonu ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. hacker) izvira iz hekanja (ang. to hack), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 60ih letih prejšnjega stoletja na MIT[] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov ter poskušanje premostiti ovire. V veliko primerih — npr. pri prostih odprto-kodnih programih — hekerji te veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, saj je tak program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov, ki so jih ustvarili hekerji so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Google Chrome, OpenOffice.org, ...
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. cracker). Tako bi bilo na primer potrebno imenovati sedaj aktualne mariborske študente kot vdiralce.
Ker je večina samooklicanih hekerjev močno prispevala k današnjemu visokemu stanju tehnike — brez hekerjev nikoli ne bi imeli osebnih računalnikov in interneta — se nam zdi napačno, da se jih enači s kriminalci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[]
sopodpisnice: (Klemen Robnik, Kiberpipa[] \n ___, ___[]\n ...)
-.-.- [] Massachusetts Institute of Technology [] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto- kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____ -------------->8--
Seveda ga je treba še opremiti z dodatnimi linki, referencami ipd.
Torej kar na plan s predlogi in kritikami!
Plan: 1) danes (in jutri) — spremembe, olepšave ipd. 2) čez vikend — dobit podporo ostalih skupin (npr. LUGOS, Kiberpipa, Ljudmila ...) 3) ponedeljek — poslati medijem
lp, Matija
Če bi vključili prispodobo, se mi zdi tale še najbolj primerna:
Enačiti hekerje in vdiralce je tako kot bi enačili kemike in zastrupljevalce.
lp, Matija
On 29. 07. 2010 00:57, Matija Šuklje wrote:
Če bi vključili prispodobo, se mi zdi tale še najbolj primerna:
Enačiti hekerje in vdiralce je tako kot bi enačili kemike in zastrupljevalce.
lp, Matija
:D ta je dobra ja. ali farmacevte in zastrupljevalce.
-------- Original-Nachricht --------
Datum: Thu, 29 Jul 2010 06:51:13 +0200 Von: Robert Ludvik r@aufbix.org An: FSFE Fellowship Group Slovenia fellowship-slovenia@lists.fsfe.org Betreff: Re: [Fellowship-Slovenia] Fwd: TV Tednik 1294 - VLOMILCI (predlog teksta)
On 29. 07. 2010 00:57, Matija Šuklje wrote:
Če bi vključili prispodobo, se mi zdi tale še najbolj primerna:
Enačiti hekerje in vdiralce je tako kot bi enačili kemike in
zastrupljevalce.
lp, Matija
:D ta je dobra ja. ali farmacevte in zastrupljevalce.
s. http://en.wikipedia.org/wiki/Fritz_Haber
Dne četrtek 29. julija 2010 ob 06:51:13 je Robert Ludvik napisal(a):
On 29. 07. 2010 00:57, Matija Šuklje wrote:
Če bi vključili prispodobo, se mi zdi tale še najbolj primerna:
Enačiti hekerje in vdiralce je tako kot bi enačili kemike in zastrupljevalce.
:D ta je dobra ja. ali farmacevte in zastrupljevalce.
Sam razmišljal tudi v tej opciji, ja. Mogoče bi bila manj točna (kemija je širša veda kot farmacija) ampak bolj razumljiva.
lp, Matija
Pozdrav,
hum, zdajle sem se spomnil, da sem takrat za preiskovalne sodnike pripravil tudi en daljši tekst na temo kiberkriminala in kiberkriminalcev.
Zdajle sem zadevo poiskal na disku in pošiljam en kos.
Sicer je za objavo v medijih predolgo, vendar bo morda za koga vseeno zanimivo.
Morda bi objavil na svojem "blogu" (Pravokator), ampak je tudi malo predolgo... bo treba skrajšat ali razdeliti na več delov.
lp, Matej
Sem malo prebral in je lepo napisano. Posebej mi je všeč citat Loyd Blankenship. Le poskrbi da to objaviš ;)
lp, Luka
On čet, 2010-07-29 at 15:52 +0200, Matej Kovacic wrote:
Pozdrav,
hum, zdajle sem se spomnil, da sem takrat za preiskovalne sodnike pripravil tudi en daljši tekst na temo kiberkriminala in kiberkriminalcev.
Zdajle sem zadevo poiskal na disku in pošiljam en kos.
Sicer je za objavo v medijih predolgo, vendar bo morda za koga vseeno zanimivo.
Morda bi objavil na svojem "blogu" (Pravokator), ampak je tudi malo predolgo... bo treba skrajšat ali razdeliti na več delov.
lp, Matej _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
To je sedaj verzija beta2 teksta. Če do večera ni nobenih komentarjev, jo pošljem kot rc1 v podpis še na LUGOS, Kiberpipo, Ljudmilo ipd.
Dobrodošli so še vedno: * komentarji in popravki * ideje, koga naj še vprašamo, da bi izrazil podpodo
--8<-------------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije mariborskega študenta v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe;“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne mariborske študente kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[]
sopodpisnice: (Klemen Robnik, Kiberpipa[] \n ___, ___[]\n ...)
-.-.- [] Massachusetts Institute of Technology [] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [] http://www.islovar.org/ [] Definicija prostega programja: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto- kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____ -------------->8--
lp, Matija
Coks je tudi sopodpisnik
Lp a
On the road ...
On 30.7.2010, at 18:31, Matija Šuklje hook@fsfe.org wrote:
To je sedaj verzija beta2 teksta. Če do večera ni nobenih komentarje v, jo pošljem kot rc1 v podpis še na LUGOS, Kiberpipo, Ljudmilo ipd.
Dobrodošli so še vedno:
- komentarji in popravki
- ideje, koga naj še vprašamo, da bi izrazil podpodo
--8<-------------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije mariborskega študen ta v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jezi ku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT [] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni b il predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vand alizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe;“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne mariborske študente kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika a li farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo pro simo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[]
sopodpisnice: (Klemen Robnik, Kiberpipa[] \n ___, ___[]\n ...)
-.-.- [] Massachusetts Institute of Technology [] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [] http://www.islovar.org/ [] Definicija prostega programja: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Sloven ia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto- kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____ -------------->8--
lp, Matija -- www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http:// matija.suklje.name e-mail: hook@fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija@suklje.name xmpp: hook@jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje@gabbler .org sip: hook@ekiga.net || gsm: +386 41 849 552 _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Dne petek 30. julija 2010 ob 20:27:54 je Andrej Kositer napisal(a):
Coks je tudi sopodpisnik
Sem hotel zvečer zbirati sopodpisnike, ampak, če si se že oglasil: a lahko napišeš nek kratek opis COKS za na dno (odprtega) pisma? Tako npr. kot sem Fellowship opisal. Se mi zdi smotrno, da če že pošiljamo, da povemo kdo smo in kaj počnemo.
lp, Matija
Center odprte kode Slovenije (COKS) je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja.
On the road ...
On 30.7.2010, at 20:32, Matija Šuklje hook@fsfe.org wrote:
Dne petek 30. julija 2010 ob 20:27:54 je Andrej Kositer napisal(a):
Coks je tudi sopodpisnik
Sem hotel zvečer zbirati sopodpisnike, ampak, če si se že oglasil: a lahko napišeš nek kratek opis COKS za na dno (odprtega) pisma? Tako npr. k ot sem Fellowship opisal. Se mi zdi smotrno, da če že pošiljamo, da povemo kdo smo in kaj počnemo.
lp, Matija -- www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http:// matija.suklje.name e-mail: hook@fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija@suklje.name xmpp: hook@jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje@gabbler .org sip: hook@ekiga.net || gsm: +386 41 849 552 _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Hoj,
v redu napisano, bi se pa izogibal izrazu "mariborski študent", ker kolikor vem, je osumljenec BIVŠI študent FERI-ja.
Jaz bi uporabljal kar izraz OSUMLJENEC (ker mu krivda še ni dokazana, zato tudi ne moremo definitivno govoriti kot o kriminalcu).
lp, M.
Dne petek 30. julija 2010 ob 21:42:28 je Matej Kovacic napisal(a):
Hoj,
v redu napisano, bi se pa izogibal izrazu "mariborski študent", ker kolikor vem, je osumljenec BIVŠI študent FERI-ja.
Jaz bi uporabljal kar izraz OSUMLJENEC (ker mu krivda še ni dokazana, zato tudi ne moremo definitivno govoriti kot o kriminalcu).
Definitivno res!
Prejšnji: „v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije mariborskega študenta v Sloveniji [...]“ se spremeni v: „v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji [...]“
Prejšnji: „Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne mariborske študente kot vdiralce oz. krekerje.“ se spremeni v: „Zato bi bilo potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kvečjemu kot vdiralce oz. krekerje.“
Bolje?
lp, Matija
OK, to je končna verzija odprtega pisma.
Poslal jo bom še na Ljudmilo in Kiberpipo; COKS je že podpisal; Jure Repinc se je pa javil, da posreduje na LUGOS.
V ponedeljek pošljem pismo medijem, objavim na našem Wikiju, svojem blogu (+ ang. prevod) in še kje.
Kaj je še za postoriti: * _kam_ vse naj pošljemo to pismo? * ali naj se poslužimo tudi komentiranja na spletnih straneh medijev?
--8<---------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[1] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[2] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[3].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[4], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[5]
sopodpisnice:
Andrej Kositer, [COKS] Center odpte kode Slovenije[6]
(Klemen Robnik, Kiberpipa[7])
-.-.- [1] Massachusetts Institute of Technology [2] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [3] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [4] http://www.islovar.org/ [5] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto- kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [6] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. [7] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____ ---------->8--
lp, Matija
2. odstavek: "in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema" (slab vrstni red besed oz. odvečen predlog 'na') bolje: "in pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način" ali "in pomeni samosvoj način reševanja tehničnega problema"
5. odstavek: "(poslovenjeno iz ang. „Cracker“)" - cracker naj bo z malo "Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil" - osebe, množina
Bom jutri ob bolj normalni uri še parkrat prebral :)
LP, Andrej Čremožnik
Pozdravljeni,
pismo podpisuje tudi Inštitut za elektronsko participacijo (INePA).
Inštitut za elektronsko participacijo (INePA) je nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in povezovalne dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže za elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno Evropo.
mag. Simon Delakorda, direktor
-------------------------------------------------- From: "MatijaŠuklje" hook@fsfe.org Sent: Saturday, July 31, 2010 12:33 AM To: "FSFE Fellowship Group Slovenia" fellowship-slovenia@lists.fsfe.org Subject: Re: [Fellowship-Slovenia] Fwd: TV Tednik 1294 - VLOMILCI → \ text rc1 //
OK, to je končna verzija odprtega pisma.
Poslal jo bom še na Ljudmilo in Kiberpipo; COKS je že podpisal; Jure Repinc se je pa javil, da posreduje na LUGOS.
V ponedeljek pošljem pismo medijem, objavim na našem Wikiju, svojem blogu (+ ang. prevod) in še kje.
Kaj je še za postoriti:
- _kam_ vse naj pošljemo to pismo?
- ali naj se poslužimo tudi komentiranja na spletnih straneh medijev?
--8<---------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[1] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[2] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[3].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[4], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[5]
sopodpisnice:
Andrej Kositer, [COKS] Center odpte kode Slovenije[6]
(Klemen Robnik, Kiberpipa[7])
-.-.- [1] Massachusetts Institute of Technology [2] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [3] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [4] http://www.islovar.org/ [5] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto- kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [6] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. [7] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____ ---------->8--
lp, Matija -- www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name e-mail: hook@fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija@suklje.name xmpp: hook@jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje@gabbler.org sip: hook@ekiga.net || gsm: +386 41 849 552 _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Dne sobota 31. julija 2010 ob 15:54:24 je Simon Delakorda (INePA) napisal(a):
pismo podpisuje tudi Inštitut za elektronsko participacijo (INePA).
Super! Bom dodal! :D
lp, Matija
Zgolj kot zanimivost:
heker na sliki v današnjem članku na RTV Slo[1] je Matt Lee[2] — član FSF ter glavni razvijalec GNU projektov Libre.FM[3] ter GNU Social[4].
Očitno se mu to pogosto dogaja[5] O_o
Lahko bi kaj omenili glede vseh GNU, FSF, ipd. nalepk na laptopu, ki ga uporablja FSF-jevec na sliki ...ampak ne vem, če je tako dlakocepiti še vredno.
lp, Matija -.-.- [1] http://www.rtvslo.si/slovenija/fbi-o-slovenskih-preiskovalcih-takega- profesionalizma-se-nismo-videli/235871 [2] http://matt.lee.name [3] http://libre.fm — projekt, ki naj bi zamenjal Last.FM vendar le za prosto glasbo [4] http://www.gnu.org/software/social/ — distribuirana socialna mreža, ki tako kot Diaspora[], Elgg[] ipd. zna biti resna alternativa Facebooku za vse, ki jim osebni podatki kaj pomenijo. [5] http://matt.lee.name/super-hacker.html
Spodaj je končni tekst, podpisan od ostalih skupin, dodan na našo strani/wiki. CC-jam tudi vsem sopodpisnicam v vednost.
Poslati mislim na RTV Slo in 24 ur, STA, Delo, Dnevnik, Žurnal24, Večer, Joker in Moj Mikro. Če ima še kdo kakšno idejo, pa le na dan z njo.
Vsekakor, pa ker gre za _odprto_ pismo, ga lepo s pridom lahko _vsi_ objavljate na svojih straneh, blogih, mailing listah in ostalih kanalih ;)
Prilagam pismo tudi v ODF ter PDF obliki.
--8<----------------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti v tem odprtem pismu[1].
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[2] in pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[3] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[4].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[5], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[6]
sopodpisnice:
Andrej Kositer, [COKS] Center odpte kode Slovenije[7]
mag. Simon Delakorda, [INePA] Inštitut za elektronsko participacijo[8]
Andrej Vernekar, [LUGOS] Linux user group of Slovenia[9]
Klemen Robnik, Kiberpipa[10]
kolektiv, Ljudmila[11]
-.-.- [1] Odprto pismo je na volju tudi na strani https://wiki.fsfe.org/FellowshipSloveniaOdprtoPismoHeker [2] Massachusetts Institute of Technology [3] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [4] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [5] http://www.islovar.org/ [6] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe[] ter prostega in odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [7] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. [8] Inštitut za elektronsko participacijo [INePA] — http://www.inepa.si — je nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in povezovalne dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže za elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno Evropo. [9] LUGOS — http://www.lugos.si — je društvo, ki združuje uporabnike prostega in odprto-kodnega operacijskega sistema GNU/Linux. Pod okriljem društva med drugim poteka pomoč uporabnikom operacijskega sistema in prevajanje proste programske opreme. Med projekti sta tudi odprto brezžično omrežje Ljubljane (wlan-lj) in tedenska predavanja Pipini odprti termini (v sodelovanju s Kiberpipo). [10] Kiberpipa — http://kiberpipa.org je kolektiv zagovornikov odprte kode in digitalnih svoboščin. V središču Ljubljane stvarja digitalno kulturo, osvešča strokovno ter laično javnost s pomočjo predstavitev, predavanj in delavnic. [11] Ljudmila — http://www.ljudmila.org — Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, ki podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v okviru delavnic skupinsko izobraževanje in je ustanoviteljica mreže multimedijskih centrov Slovenije „M3C“ ----------------->8--
lp, Matija
[COKS] Center *odpte* kode Slovenije[7]
verjetno je pravilno Center *odprte* kode Slovenije.
Poslal bi pa ne samo urednikom ampak tudi lektorjem, saj bodo oni na koncu takšne stvari popravljali in dobro je da se zavedajo razlike v terminologiji.
lp, jure
On Mon, 2010-08-02 at 16:52 +0200, Matija Šuklje wrote:
Spodaj je končni tekst, podpisan od ostalih skupin, dodan na našo strani/wiki. CC-jam tudi vsem sopodpisnicam v vednost.
Poslati mislim na RTV Slo in 24 ur, STA, Delo, Dnevnik, Žurnal24, Večer, Joker in Moj Mikro. Če ima še kdo kakšno idejo, pa le na dan z njo.
Vsekakor, pa ker gre za _odprto_ pismo, ga lepo s pridom lahko _vsi_ objavljate na svojih straneh, blogih, mailing listah in ostalih kanalih ;)
Prilagam pismo tudi v ODF ter PDF obliki.
--8<----------------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti v tem odprtem pismu[1].
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[2] in pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[3] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[4].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[5], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[6]
sopodpisnice:
Andrej Kositer, [COKS] Center odpte kode Slovenije[7]
mag. Simon Delakorda, [INePA] Inštitut za elektronsko participacijo[8]
Andrej Vernekar, [LUGOS] Linux user group of Slovenia[9]
Klemen Robnik, Kiberpipa[10]
kolektiv, Ljudmila[11]
-.-.- [1] Odprto pismo je na volju tudi na strani https://wiki.fsfe.org/FellowshipSloveniaOdprtoPismoHeker [2] Massachusetts Institute of Technology [3] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [4] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [5] http://www.islovar.org/ [6] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe[] ter prostega in odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [7] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. [8] Inštitut za elektronsko participacijo [INePA] — http://www.inepa.si — je nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in povezovalne dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže za elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno Evropo. [9] LUGOS — http://www.lugos.si — je društvo, ki združuje uporabnike prostega in odprto-kodnega operacijskega sistema GNU/Linux. Pod okriljem društva med drugim poteka pomoč uporabnikom operacijskega sistema in prevajanje proste programske opreme. Med projekti sta tudi odprto brezžično omrežje Ljubljane (wlan-lj) in tedenska predavanja Pipini odprti termini (v sodelovanju s Kiberpipo). [10] Kiberpipa — http://kiberpipa.org je kolektiv zagovornikov odprte kode in digitalnih svoboščin. V središču Ljubljane stvarja digitalno kulturo, osvešča strokovno ter laično javnost s pomočjo predstavitev, predavanj in delavnic. [11] Ljudmila — http://www.ljudmila.org — Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, ki podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v okviru delavnic skupinsko izobraževanje in je ustanoviteljica mreže multimedijskih centrov Slovenije „M3C“ ----------------->8--
lp, Matija _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Dne ponedeljek 2. avgusta 2010 ob 16:57:44 je Jure Kodžoman napisal(a):
[COKS] Center *odpte* kode Slovenije[7]
verjetno je pravilno Center *odprte* kode Slovenije.
Ups, pa res. Se opravičujem za lapsus :\
Poslal bi pa ne samo urednikom ampak tudi lektorjem, saj bodo oni na koncu takšne stvari popravljali in dobro je da se zavedajo razlike v terminologiji.
To je dobra ideja! Kolikor sem pa pošiljal na prej omenjene hiše, nisem zasledil e-mail naslovov od lektorjev.
lp, Matija
To je dobra ideja! Kolikor sem pa pošiljal na prej omenjene hiše, nisem zasledil e-mail naslovov od lektorjev.
za RTV je lektorji@rtvslo.si, za ostale pa ne vem.
lp, jure
lp, Matija
Dne torek 3. avgusta 2010 ob 08:39:23 je Jure Kodzoman napisal(a):
To je dobra ideja! Kolikor sem pa pošiljal na prej omenjene hiše, nisem zasledil e-mail naslovov od lektorjev.
za RTV je lektorji@rtvslo.si, za ostale pa ne vem.
Hvala. Sem poslal še tja :]
lp, Matija
Kaj sem zasledil:
* objavilo je Delo 4.8. med pismi bralcev[1] * objavil je Dnevnik 4.8. med pismi bralcev[2] * objavil je Moj Mikro 3.8. med svojimi novicami na spletu[3] * lektorji z RTV Slo so se zahvalili za dobro obrazloženo pismo ter pravijo, da bodo upoštevali v prihodnje.
če pa je kdo še kaj več našel, pa le na dan s tem :]
lp, Matija -.-.- [1] http://delo.si/tiskano/html/20100804/Delo/0 [2] http://dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042378445 [3] http://mojmikro.si/news/odprto_pismo_medijem_glede_napacne_uporabe_besede_he...
----- "Matija Šuklje" hook@fsfe.org wrote: | Kaj sem zasledil: | | * objavilo je Delo 4.8. med pismi bralcev[1] | * objavil je Dnevnik 4.8. med pismi bralcev[2] | * objavil je Moj Mikro 3.8. med svojimi novicami na spletu[3] | * lektorji z RTV Slo so se zahvalili za dobro obrazloženo pismo ter pravijo, | da bodo upoštevali v prihodnje. | | če pa je kdo še kaj več našel, pa le na dan s tem :]
ODLIČNO! Pa to je več, kot je bilo za pričakovati!
Škoda, da je MM zakril izvor pisma in podpisnike in tole objavil kot svoj prispevek :(
lp
Dne petek 6. avgusta 2010 ob 15:48:31 je Andrej Kositer napisal(a):
----- "Matija Šuklje" hook@fsfe.org wrote: | Kaj sem zasledil: | | * objavilo je Delo 4.8. med pismi bralcev[1] | * objavil je Dnevnik 4.8. med pismi bralcev[2] | * objavil je Moj Mikro 3.8. med svojimi novicami na spletu[3] | * lektorji z RTV Slo so se zahvalili za dobro obrazloženo pismo ter | pravijo, da bodo upoštevali v prihodnje. | | če pa je kdo še kaj več našel, pa le na dan s tem :]
* Zgleda, da je tudi Večer nekaj (oz. bo?) objavil [4][5] * na moji strani ima angleški prevod že 2500+ obiskov[6] * in seveda ...standardni osumljenci (beri: sopodpisniki in simpatizerji) so objavili tekst tudi po kakšnih svojih kanalih.
ODLIČNO! Pa to je več, kot je bilo za pričakovati!
Škoda, da je MM zakril izvor pisma in podpisnike in tole objavil kot svoj prispevek :(
Hmmm, mogoče bom poslal komentar na njihov članek kasneje...
lp, Matija -.-.- [4] http://ris.vecer.com/arhivi/arhiv.aspx?Search=kreker [5] http://ris.vecer.com/arhivi/clanek.aspx?id=306130724172322157505A767837&... [6] http://matija.suklje.name/?q=node/182
Dne petek 6. avgusta 2010 ob 17:53:07 je Matija Šuklje napisal(a):
Dne petek 6. avgusta 2010 ob 15:48:31 je Andrej Kositer napisal(a):
----- "Matija Šuklje" hook@fsfe.org wrote: | Kaj sem zasledil: | | * objavilo je Delo 4.8. med pismi bralcev[1] | * objavil je Dnevnik 4.8. med pismi bralcev[2] | * objavil je Moj Mikro 3.8. med svojimi novicami na spletu[3] | * lektorji z RTV Slo so se zahvalili za dobro obrazloženo pismo ter | pravijo, da bodo upoštevali v prihodnje. | | če pa je kdo še kaj več našel, pa le na dan s tem :]
- Zgleda, da je tudi Večer nekaj (oz. bo?) objavil [4][5]
Današnji Večer je tudi objavil med pismi bralcev[6]
lp, Matija -.-.- [6] http://www.vecer.com/clanekpod2010080705564738
Lepo narejeno.
Pismo objavljeno tudi na FB-ju v profilu zavoda http://www.facebook.com/zavod.inepa in mojem osebnem.
Lep pozdrav,
Simon
-------------------------------------------------- From: "Igor Kolar" igor.kolar@gmail.com Sent: Saturday, August 07, 2010 2:46 PM To: "FSFE Fellowship Group Slovenia" fellowship-slovenia@lists.fsfe.org Subject: Re: [Fellowship-Slovenia]Odprto pismo medijem glede napacne uporabe besede "heker" ? rezultat
Lepo narejeno. _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
evo spet napačna uporaba http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042380887
2010/8/9 Simon Delakorda (INePA) simon.delakorda@inepa.si
Pismo objavljeno tudi na FB-ju v profilu zavoda http://www.facebook.com/zavod.inepa in mojem osebnem.
Lep pozdrav,
Simon
From: "Igor Kolar" igor.kolar@gmail.com Sent: Saturday, August 07, 2010 2:46 PM To: "FSFE Fellowship Group Slovenia" fellowship-slovenia@lists.fsfe.org Subject: Re: [Fellowship-Slovenia]Odprto pismo medijem glede napacne uporabe besede "heker" ? rezultat
Lepo narejeno.
Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
http://www.pozitivke.net/article.php/20100811120647477
Pismo medijem objavljeno na Pozitivke.net.
Lp, Simon
From: milan Pss Sent: Tuesday, August 17, 2010 11:05 AM To: FSFE Fellowship Group Slovenia Subject: Re: [Fellowship-Slovenia] Odprto pismo medijem glede napacne uporabe besede "heker" ? rezultat
evo spet napačna uporaba http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042380887
2010/8/9 Simon Delakorda (INePA) simon.delakorda@inepa.si
Pismo objavljeno tudi na FB-ju v profilu zavoda http://www.facebook.com/zavod.inepa in mojem osebnem.
Lep pozdrav,
Simon
-------------------------------------------------- From: "Igor Kolar" igor.kolar@gmail.com Sent: Saturday, August 07, 2010 2:46 PM To: "FSFE Fellowship Group Slovenia" fellowship-slovenia@lists.fsfe.org Subject: Re: [Fellowship-Slovenia]Odprto pismo medijem glede napacne uporabe besede "heker" ? rezultat
Lepo narejeno. _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
_______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
--------------------------------------------------------------------------------
_______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
On 17. 08. 2010 11:05, milan Pss wrote:
evo spet napačna uporaba http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042380887
jaz sem kar po domače pokomentiral http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042380887#komentarji
Ravnokar sem izvedel, da je naše odprto pismo odmevalo tudi v Franciji na strani, ki naj bi imela zelo velik domet:
http://www.framablog.org/index.php/post/2010/09/02/hacker-vs-cracker
lp, Matija
Pozdravljeni,
kljub uspešnosti akcije z odprtim pismom v poletno jesenskem času se sedaj (ob "aferi" wikileaks) zopet pojavljajo napačne uporabe besede heker
http://www.mladina.si/dnevnik/19-12-2010-pc_je_orozje__vzemi_ga_v_roke_/
Zgornji primer je samo eden od mnogih. In mogoče bi bilo dobro šeenkrat poslati pismo.
S, Matic Ahacic piše:
Pozdravljeni,
kljub uspešnosti akcije z odprtim pismom v poletno jesenskem času se sedaj (ob "aferi" wikileaks) zopet pojavljajo napačne uporabe besede heker
http://www.mladina.si/dnevnik/19-12-2010-pc_je_orozje__vzemi_ga_v_roke_/
Zgornji primer je samo eden od mnogih. In mogoče bi bilo dobro šeenkrat poslati pismo.
-- lp Matic
Saj Eskimi, ki imajo več kot 100 besed za sneg, se verjetno tudi zgražajo nad uporabo te besede v medijih :)
Sporočilo sem skupaj s prošnjo za objavo posredoval na Sončeve pozitivke in eCNVOS (tedenske e-novice CNVOS). Sicer nista medija v klasičnem smislu, imata pa velik doseg posameznikov in organizacij v civilni družbe in širši javnosti.
Opravičujem se za pozno reakcijo zaradi poletnega oddiha.
Pozdrav, Simon
-------------------------------------------------- From: "MatijaŠuklje" hook@fsfe.org Sent: Monday, August 02, 2010 4:52 PM To: "FSFE Fellowship Group Slovenia" fellowship-slovenia@lists.fsfe.org; info@inepa.si Cc: info@lugos.si; info@coks.si; info@ljudmila.org; "Kiberpipa" info@kiberpipa.org Subject: [Fellowship-Slovenia] Odprto pismo medijem glede napačne uporabe besede „heker“
Spodaj je končni tekst, podpisan od ostalih skupin, dodan na našo strani/wiki. CC-jam tudi vsem sopodpisnicam v vednost.
Poslati mislim na RTV Slo in 24 ur, STA, Delo, Dnevnik, Žurnal24, Večer, Joker in Moj Mikro. Če ima še kdo kakšno idejo, pa le na dan z njo.
Vsekakor, pa ker gre za _odprto_ pismo, ga lepo s pridom lahko _vsi_ objavljate na svojih straneh, blogih, mailing listah in ostalih kanalih ;)
Prilagam pismo tudi v ODF ter PDF obliki.
--8<----------------- Spoštovani,
v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti v tem odprtem pismu[1].
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[2] in pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov[3] so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti[4].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[5], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe“.
Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator FSFE Fellowship skupina Slovenija[6]
sopodpisnice:
Andrej Kositer, [COKS] Center odpte kode Slovenije[7]
mag. Simon Delakorda, [INePA] Inštitut za elektronsko participacijo[8]
Andrej Vernekar, [LUGOS] Linux user group of Slovenia[9]
Klemen Robnik, Kiberpipa[10]
kolektiv, Ljudmila[11]
-.-.- [1] Odprto pismo je na volju tudi na strani https://wiki.fsfe.org/FellowshipSloveniaOdprtoPismoHeker [2] Massachusetts Institute of Technology [3] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation Europe: http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html [4] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat [5] http://www.islovar.org/ [6] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe[] ter prostega in odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate. [7] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. [8] Inštitut za elektronsko participacijo [INePA] — http://www.inepa.si — je nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in povezovalne dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže za elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno Evropo. [9] LUGOS — http://www.lugos.si — je društvo, ki združuje uporabnike prostega in odprto-kodnega operacijskega sistema GNU/Linux. Pod okriljem društva med drugim poteka pomoč uporabnikom operacijskega sistema in prevajanje proste programske opreme. Med projekti sta tudi odprto brezžično omrežje Ljubljane (wlan-lj) in tedenska predavanja Pipini odprti termini (v sodelovanju s Kiberpipo). [10] Kiberpipa — http://kiberpipa.org je kolektiv zagovornikov odprte kode in digitalnih svoboščin. V središču Ljubljane stvarja digitalno kulturo, osvešča strokovno ter laično javnost s pomočjo predstavitev, predavanj in delavnic. [11] Ljudmila — http://www.ljudmila.org — Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, ki podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v okviru delavnic skupinsko izobraževanje in je ustanoviteljica mreže multimedijskih centrov Slovenije „M3C“ ----------------->8--
lp, Matija -- www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name e-mail: hook@fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija@suklje.name xmpp: hook@jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje@gabbler.org sip: hook@ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Dne sreda 11. avgusta 2010 ob 11:44:49 je Simon Delakorda (INePA) napisal(a):
Sporočilo sem skupaj s prošnjo za objavo posredoval na Sončeve pozitivke in eCNVOS (tedenske e-novice CNVOS). Sicer nista medija v klasičnem smislu, imata pa velik doseg posameznikov in organizacij v civilni družbe in širši javnosti.
Super, hvala! :D
Opravičujem se za pozno reakcijo zaradi poletnega oddiha.
Ah, ni problema. Vsi rabimo malo oddiha ;)
lp, Matija