18. septembra je Software Freedom Day.
Bi kot Fellowship pripravili kaj za ta dan? Nekaj podobnega kot za DFD[2]?
lp,
Matija
-.-.-
[1] http://softwarefreedomday.org
[2] Document Freedom Day — http://documentfreedom.org
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Pravkar sem prebral novico na OSOR[1], ki pravi, da se na mednarnodni/EU ravni
razvija(ta) FOSS projekt(a) specializirana v bolnišnični in zdravstveni
informacijski sistem. Trenutno ga razvijajo
Če bi kdo rad sodeloval ali ga samo zanima več, je na:
http://www.osor.eu/news/eu-international-team-developing-open-source-hospit…
information-system
lp,
Matija
-.-.-
[1] Open Source Observatory and Repository for European public administrations
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
PEK - Javno posvetovanje o elektronskem poslovanju v EUPosredujem informacijo.
Lep pozdrav,
Simon
From: COMM-REP-LJU(a)ec.europa.eu
Sent: Tuesday, August 10, 2010 3:19 PM
Subject: PEK - Javno posvetovanje o elektronskem poslovanju v EU
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji - Sporočilo zainteresirani javnosti
EVROPSKA KOMISIJA ZAČELA JAVNO POSVETOVANJE O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU V EU
Spoštovani,
Evropska komisija je danes začela javno posvetovanje o elektronskem poslovanju v EU. S posvetovanjem želi ugotoviti, kaj ovira razvoj elektronskega poslovanja v EU, in oceniti učinek direktive o elektronskem poslovanju iz leta 2000 (direktiva 2000/31/ES). Po desetih letih elektronsko poslovanje namreč predstavlja manj kot 2 % vse prodaje na drobno v EU, le v 4 državah članicah pa dosega 4 %. Javno posvetovanje med drugim pokriva vprašanja tržnega komuniciranja reguliranih poklicev, kot so na primer farmacevti in odvetniki, razvoja spletnega časopisja, zanesljivosti spletnih posrednikov in upravnega sodelovanja. Evropska komisija bo na podlagi prejetih odgovorov ter razprav z državami članicami in poročil Evropskega parlamenta predvidoma v začetku prihodnjega leta pripravila sporočilo o elektronskem poslovanju.
Javno posvetovanje se zaključi 15. oktobra 2010.
Spletna stran javnega posvetovanja v angleškem jeziku, kjer najdete dodatne informacije, vprašalnik posvetovanja in besedilo direktive 2000/31/ES:
http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2010/e-commerce_en.htm
Za dodatna vprašanja se obrnite neposredno na:
Evropska komisija
DG Internal Market and Services - Unit E2
Rue Joseph II 59
1049 Brussels - BELGIUM
E- pošta: markt-e-commerce(a)ec.europa.eu
Prosimo vas, da v kolikor je mogoče informacijo posredujete vsem morebitnim zainteresiranim oz. jo objavite na spletu.
Informacije o razpisih Evropske komisije so objavljene na naši spletni strani: http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/razpisi/index_sl.htm
OPOMBA:
V primeru, da naših elektronskih sporočil ne želite prejemati, nam to prosim sporočite na e-naslov: comm-rep-lju(a)ec.europa.eu.
Lep pozdrav,
Evropska komisija
Predstavništvo v Republiki Sloveniji
Breg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + 386 1 252 88 00
fax.: + 386 1 425 20 85
Email.: comm-rep-lju(a)ec.europa.eu
http://ec.europa.eu/slovenija
Kratek povzetek študije, ki se je ukvarjala s tem kako gledajo na patente
softverska, medicinska in biotehnična branža in zakaj bi bilo bolje, če
softverskih patentov ne bi bilo:
http://techcrunch.com/2010/08/07/why-we-need-to-abolish-software-patents
...tudi nasploh je videti, da patenti ne služijo več temu za kar so bili
namenjeni, ampak drugim ciljem.
lp,
Matija
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Rok Papež je na sestanku vprašal ali ima FSFE kakšno stališče glede embarga,
ki ga SourceForge.net izvaja[1].
Od FSFE sem izvedel, da poznajo problem, vendar menijo, da glede na to, da v
ZDA obstaja FSF ter da gre v bistvu za ameriški zunanje-političen, in zato ni
koristi, da bi se FSFE vmešavala v *TA* problem.
So pa že 2001 uradno opozorili[2], da ima SF.net večje težave kot samo
embargo.
In tud pred kratkim je Karsten Gerloff (predsednik FSFE) na svojem blogu pisal
o novih težavah/zmotah, ki jih ima ameriška politika s prostim programjem[3].
Osebno sicer menim, da ima EU ter ostali svet več za pridobiti od prostega
programja od ZDA, ampak to še ne pomeni, da je to nujno slabo za ZDA.
lp,
Matija
-.-.-
[1] http://sourceforge.net/blog/clarifying-sourceforgenets-denial-of-site-
access-for-certain-persons-in-accordance-with-us-law
[2] http://fsfe.org/news/2001/article2001-10-20-01.en.html
[3] http://blogs.fsfe.org/gerloff/?p=307
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Zdravo,
moj predlog popravkov in dopolnil,
1. navezava na primer „FBI v Sloveniji“
2. izogib terminu „žargon“, ki hitro velja za nekaj pogovornega, manj utemeljenega in pravilnega
3. vključitev inovativnosti in znanja
4. ne preveč povezovat hekerjev in OKPO (pardon, proste programske opreme) ker bo prej to vrglo slabo luč na prosto prog. Opremo in ne dobre na „hekerje“ :)
5. navedba slovenskega slovarja informatike
6. primerjava s kemiki in zastrupljevalci :)
Spoštovani,
v zadnjih tednih se je v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je rezultirala z aretacijami mariborskega študenta v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 60ih letih prejšnjega stoletja na MIT[] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov in ustaljenih pristopov, načinov ter poskušanje premostiti ovire. V veliko primerih hekerji te veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, saj je tak program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Google Chrome, OpenOffice.org, ...
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo „heker“ kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti [].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike [], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe;“.
Zato je potrebno imenovati sedaj aktualne mariborske študente kot vdiralce ali krekerje .
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska opreme — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator
FSFE Fellowship skupina Slovenija[]
sopodpisnice:
(Klemen Robnik, Kiberpipa[] \n ___, ___[]\n ...)
(Andrej Kositer, COKS []
-.-.-
[] Massachusetts Institute of Technology
[] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_%28computer_security%29#Black_hat
[] http://www.islovar.org/
[] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate.
[] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____
[] COKS
--
--
Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer
Predlog! Obiscite prenovljeno spletno stran www.agenda.si
ODPRTA KODA IN LINUX
STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA
Visit our updated web page at www.agenda.si
OPEN SOURCE AND LINUX
SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : SOFTWARE
----- "Matija Šuklje" <hook(a)fsfe.org> wrote:
| Torej se strinjamo, da posvarimo medije glede te napake?
Posvariti medije ne pomaga kaj dosti!
Potrebno je utemeljiti in ponuditi pravilno izrazoslovje. Mi vemo kaj naj bi "heker" je, ampak ali znamo to ustrezno opisati in utemeljiti ter ponuditi dovolj distinktiven opis in poimenovanje tistega kar mediji (običajno) mislij, ko zapišejo "heker"? Poimenovanje v slovenskem medijsko - jezikovnem prostoru še ni jasno in uveljavljeno in to je priložnost, da ga oblikujemo!
Torej ali znamo iz http://matej.owca.info/predavanja/Kibernetski_kriminal_Kovacic.pdf
narediti povzetek in medijem enostavno predstaviti razliko med dvema pojmoma "računalniškega kriminalca" in "računalniškega navdušenca" ?
Pa ne s tremi varinatami in dvema "ampak"-oma ali "samo"-toma, ker je to že prekomplicirano za medije! :)
Matej?
lp
--
Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer
Predlog! Obiscite prenovljeno spletno stran www.agenda.si
ODPRTA KODA IN LINUX
STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA
Visit our updated web page at www.agenda.si
OPEN SOURCE AND LINUX
SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : SOFTWARE
Hoj,
vsi tu se sicer strinjamo, da so softverski patenti škodljivi, ampak ta primer
je pa tako genialen, da bi ga bilo treba pribiti :
Commodore-Amiga je bil dolžan 10M USD zaradi kršitve t.i. XOR patenta, kar je
seveda ogromno pripomoglo k zatonu tega giganta našega otroštva.
Na hitro povedano je XOR patent govoril o tem, da se uporablja XOR (exclusive-
or) logični operator za utripanje kurzorja.
več na:
http://xcssa.org/pipermail/xcssa/2005-February/002587.html
lp,
Matija
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552