[Fellowship-Slovenia] MNZ je odgovoril na predlog "Linux in FOSS v celotno JU"
Martin Božič
martin.bozic at gmail.com
Thu May 8 04:59:03 UTC 2014
Pozdravljeni,
predvčerajšnjim je bil objavljen odgovor glede predloga "Linux/odprta koda v
JU": http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5719 (in odgovor MNZ, še
posebej uvod!
http://predlagam.vladi.si/webroot/files/5719_PVS%205719%20MNZ.pdf)
Menim, da bi bilo dobro postopati bolj taktno v primerjavi s takimi predlogi.
Že ta predlog je bil nekoliko nejasen: v naslovu govori o Linuxu v celotnem JU,
v argumentaciji pa predlagatelj govori (kot je tudi oznaka kategorije) o
računalništvu v šolstvu. Zato je tudi odgovor za moje pojme ustrezno zmeden -
tortni diagram prikazuje deleže strežniških sistemov (o namiznikih pa seveda ne
bev ne mev, ker nima smisla).
Vsiljevanje FOSS od vrha navzdol in pravičniško žuganje o zapravljanju javnega
denarja bo imelo minimalen učinek, v tehničnih krogih pa je hočeš nočeš
kontroverzno. Odgovor MNZ se zagovarja, da ima Linux na mestih "kjer je to
smiselno".
Lenart Kučić je v Sobotni prilogi Dela članek o münchenski migraciji zaključil
s komentarjem, da je v Sloveniji po vseh letih outsourcanja informatike
državnega sektorja priložnost za kaj takega zamujena. Torej, če nimaš dovolj
močne interne IT ekipe, FOSS "potegne ta kratko". Tako, kot se je to zgodilo
tudi v Münchnu in francoski žandarmeriji. V nasprotnem primeru je FOSS
prepuščen razpisom, ha! V Sloveniji razen Agende ne poznam spodobnega FOSS
podjetja za podjetniška okolja, pa še ti najbrž nimajo izkušenj z deploymentom
npr. 300 Linux desktopov v neki organizaciji. Bomo torej rekli, da bo FOSS
prišparal javni denar, ampak moramo najprej zaposliti 20 Linux informatikov z
izkušnjami na področju mass deploymenta/managementa desktopov (ali bodimo še
bolj šparovni, highly-available LTSP)? x-D
Verjamem tudi, da je IT v javnem sektorju večji uporabnik FOSS kot pa
gospodarstvo. Pri nas imamo predvsem podjetja SMB, kjer je enotna platforma, ki
jo podpira en ali 2 uboga IT-jevca noč in dan, nujna za ohranitev zdrave
pameti. Če že imajo FOSS, ga imajo ali zaradi historičnih razlogov, zahtev
prodajalca kakšnega specifičnega programa, ali nezahtevnega okolja v
kombinaciji z dobro voljo vodstva. Softver je strošek in bo v večini SMB
podjetij vedno manjši v primerjavi z zaposlitvijo dodatnega IT strokovnjaka. In
v marsikaterem SMB podjetju je ravno tako IT v veliki meri outsourcan. Windows
pa bo še dolgo neobhodno potreben za veliko programov na področju gospodarstva.
Da ne bom govoril le o problemih. Kot je bilo že rečeno na predlagam.vladi.si,
bi FSFE lahko še največ naredila s kampanjo osveščanja v šolstvu. Tam je po
svoje najmanj neobhodne vezanosti na določene programe, če pa se že pojavi kaj
takega (npr. kakšni izobraževalni programčki iz leta 1998, ki jih še kdo
uporablja), bi lahko npr. organizirali hackaton, da se jo nadomesti s spletno
aplikacijo, ki bi bila FOSS.
Za začetek bi bilo dobro zbrati primere dobre prakse kjer že poteka pouk na
FOSS sistemih po šolah v Sloveniji in jih objaviti. Lahko se objavi video
prispevek, vodiči, seznam primerljivih programov. Formira se skupnost učiteljev
računalništva, ki si medsebojno pomagajo ter zagovarjajo in promovirajo FOSS po
šolah. Nazadnje tudi mi spoznamo probleme računalniških učilnic in najdemo FOSS
rešitve. Če nam letos uspe prepričati 1 šolo, da v svojih računalnicah
namestijo GNU/Linux in so pri tem učitelji in učenci zadovoljni s spremembo, je
to pomemben uspeh, ki nam da izkušnje in samozavest za naprej.
Lp,
Martin
More information about the FSFE-SI
mailing list