[Fellowship-Slovenia] Konferenca o avtorskih pravicah v digitalnem okolju

[Igor Kolar]

Jaz sem bil samo na prvih dveh okroglih mizah.

Splošen vtis je bil bolj klavern, ker so pač nabrali folk s preveč
različnih koncev, in je vsakdo bil svojo plat zvona. Moderatorja sta
čisto odpovedala, že glede časa, kaj šele pri iskanju rdeče niti.

Na prvi tiskovki si mel:
 - Majo Bogataj (zasebni Inštitut za intelektualno lastnino) je imela
polemično predavanje o razvoju avtorskega prava, pri čemer je
izpostavila nesorazmerno dolgo trajanje avtorske pravice (do smtri +
70 let), da se izjeme proste rabe preveč krčijo in da je ogromno
piratiziranja znotraj industrije same (kraje melodij za pesmi)
 - Menart  (založba) je z grafi pokazal, da je pri nas produkcija
glasbe od l. 2003 upadla za 80%. V tujini je upad prodaje ploškov
delno zamenjala digitalna prodaja, pri nas pa te ni, zato je izpad
hud.
 - Žurej (država) je povedal, da so se poslovni modeli pač spremenili,
založbe pa ne. Med problemi je izpostavil profesionalne pirate, npr.
prodajalce SMS melodij, ki svoje produkte v celoti piratizirajo, pred
že tako počasnim tožilstvom in sodstvom pa se skrivajo s konstantnim
ustanavljanjem novih slamnatih podjetij. Zaključil je, da je prenova
avtorskega prava nujna, a ni povedal, kaj bi prenovil.
 - Čremožnik (piratska stranka) .. standardni OMG WTF LOL. Ti dečki
morda vejo, kaj bi radi, vendar tega resnično ne znajo povedati.

Na drugi pa:
 - Matija FTW, predstavil delovanje FSFE (10 let) in se bolj fokusiral
na formate, ter potrebo po odprtosti le-teh
 - Čretnik (Cenex) je precej zmedeno povedal, da smo mala država in da
z distribucijo ni pretiranega posla
 - potem sta bila dva avtorja,, ki sta na okroglo mizo prišla z v
zanesem tonu napisanim spisom. Bolj kot p2p piratstvo ju je zgleda
motilo dejstvo, da založniki poberejo prevelik delež dohodkov.
 - tu je bil še predstavnik T-2, ki je razložil, zakaj je njihova
video on demand ponudba ugasnila. Veliki tuji studiji se prvič niso
pogovarjali direktno, ampak preko nekih posrednikov v Londonu, ki niso
razumeli malega trga. Na film so hoteli minimalno 5 tisoč evtov
prihodkov, ne glede na število ogledov, pošiljali pa so jih na
analognih kasetah in brez ustreznih podnapisov. Pač finančno se
nikakor ni izšlo.

Toliko zmedenih zapiskov od mene, več bo pa verjetno uspel povedati Matija.
-i