[Fellowship-Slovenia] Odprto pismo medijem glede napačne uporabe besede „heker“

[Simon Delakorda (INePA)]

Sporočilo sem skupaj s prošnjo za objavo posredoval na Sončeve pozitivke in 
eCNVOS (tedenske e-novice CNVOS). Sicer nista medija v klasičnem smislu, 
imata pa velik doseg posameznikov in organizacij v civilni družbe in širši 
javnosti.

Opravičujem se za pozno reakcijo zaradi poletnega oddiha.

Pozdrav, Simon

--------------------------------------------------
From: "MatijaŠuklje" <hook at fsfe.org>
Sent: Monday, August 02, 2010 4:52 PM
To: "FSFE Fellowship Group Slovenia" <fellowship-slovenia at lists.fsfe.org>; 
<info at inepa.si>
Cc: <info at lugos.si>; <info at coks.si>; <info at ljudmila.org>; "Kiberpipa" 
<info at kiberpipa.org>
Subject: [Fellowship-Slovenia]  Odprto pismo medijem glede napačne uporabe 
besede „heker“

> Spodaj je končni tekst, podpisan od ostalih skupin, dodan na našo 
> strani/wiki.
> CC-jam tudi vsem sopodpisnicam v vednost.
>
> Poslati mislim na RTV Slo in 24 ur, STA, Delo, Dnevnik, Žurnal24, Večer, 
> Joker
> in Moj Mikro. Če ima še kdo kakšno idejo, pa le na dan z njo.
>
> Vsekakor, pa ker gre za _odprto_ pismo, ga lepo s pridom lahko _vsi_
> objavljate na svojih straneh, blogih, mailing listah in ostalih kanalih ;)
>
> Prilagam pismo tudi v ODF ter PDF obliki.
>
> --8<-----------------
> Spoštovani,
>
> v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti
> spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v
> medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter
> uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem
> drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to
> opozoriti v tem odprtem pismu[1].
>
> Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je
> izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT[2] in
> pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem
> žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, 
> inovativne
> in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil
> predviden.
>
> Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo 
> hekerstvo
> kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in 
> načinov
> ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje 
> veščine in
> inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh,  dajo program na 
> voljo
> vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih 
> programov[3]
> so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chrome,
> OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.
>
> Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno)
> popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda 
> prišlo do
> zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in 
> prevzemanje
> terminologije v slovenskem jeziku.
>
> Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je
> „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki 
> izrabijo
> varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko
> komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za
> vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – 
> vandalizma,
> zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov
> ilegalnih dejavnosti[4].
>
> Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike[5], ki navaja pojem
> „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem
> „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom 
> nepooblaščeno
> uporabljati podatke ali programe“.
>
> Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega
> kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.
>
> V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat 
> fenomena
> hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato 
> je
> napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali
> farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.
>
> Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato
> menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, 
> da
> vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
>
>
> lep pozdrav,
>
>
> Matija Šuklje,
>
> koordinator
> FSFE Fellowship skupina Slovenija[6]
>
>
> sopodpisnice:
>
> Andrej Kositer,
> [COKS] Center odpte kode Slovenije[7]
>
> mag. Simon Delakorda,
> [INePA] Inštitut za elektronsko participacijo[8]
>
> Andrej Vernekar,
> [LUGOS] Linux user group of Slovenia[9]
>
> Klemen Robnik,
> Kiberpipa[10]
>
> kolektiv,
> Ljudmila[11]
>
> -.-.-
> [1] Odprto pismo je na volju tudi na strani
> https://wiki.fsfe.org/FellowshipSloveniaOdprtoPismoHeker
> [2] Massachusetts Institute of Technology
> [3] Definicija prostega programja na strani Free Software Foundation 
> Europe:
> http://fsfe.org/about/basics/freesoftware.en.html
> [4] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_(computer_security)#Black_hat
> [5] http://www.islovar.org/
> [6] FSFE Fellowship skupina Slovenija — 
> http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia —
> je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe[] ter prostega in
> odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. 
> Zavzemamo
> se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate.
> [7] Center odprte kode Slovenije [COKS] — http://www.coks.si — je 
> nacionalni
> spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in
> rešitvah. Razvojno podporni Center Odprte Kode Slovenije nudi uporabnikom
> centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za
> potrebe javnega in zasebnega sektorja.
> [8] Inštitut za elektronsko participacijo [INePA] — http://www.inepa.si  — 
> je
> nepridobitna nevladna organizacija na področju e-demokracije. INePA izvaja
> aplikativne in razvojne projekte ter strokovne, zagovorniške in 
> povezovalne
> dejavnosti za nevladne organizacije, institucije in posameznike, ki si
> prizadevajo za krepitev demokracije in politične participacije s pomočjo
> informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Inštitut je član Evropske mreže 
> za
> elektronsko participacijo in Državljanske mreže za srednjo in vzhodno 
> Evropo.
> [9] LUGOS — http://www.lugos.si — je društvo, ki združuje uporabnike 
> prostega
> in odprto-kodnega operacijskega sistema GNU/Linux. Pod okriljem društva 
> med
> drugim poteka pomoč uporabnikom operacijskega sistema in prevajanje proste
> programske opreme. Med projekti sta tudi odprto brezžično omrežje 
> Ljubljane
> (wlan-lj) in tedenska predavanja Pipini odprti termini (v sodelovanju s
> Kiberpipo).
> [10] Kiberpipa — http://kiberpipa.org je kolektiv zagovornikov odprte kode 
> in
> digitalnih svoboščin. V središču Ljubljane stvarja digitalno kulturo, 
> osvešča
> strokovno ter laično javnost s pomočjo predstavitev, predavanj in 
> delavnic.
> [11] Ljudmila — http://www.ljudmila.org — Ljubljanski laboratorij za 
> digitalne
> medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, 
> ki
> podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na
> področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, 
> digitalnega
> radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter
> interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v
> okviru delavnic skupinsko izobraževanje in je ustanoviteljica mreže
> multimedijskih centrov Slovenije „M3C“
> ----------------->8--
>
> lp,
> Matija
> -- 
> www: http://fsfe.org       █▉   || priv. www: http://matija.suklje.name
> e-mail: hook at fsfe.org    █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija at suklje.name
> xmpp: hook at jabber.fsfe.org ▉▉   || priv. xmpp: matija.suklje at gabbler.org
> sip: hook at ekiga.net             || gsm: +386 41 849 552
>



> _______________________________________________
> Dopisni seznam Fellowship-slovenia
> Fellowship-slovenia at lists.fsfe.org
> https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia
> Arhiv je javno dostopen na: 
> https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
>
>