Pozdravljeni,
predvčerajšnjim je bil objavljen odgovor glede predloga "Linux/odprta koda v JU": http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5719 (in odgovor MNZ, še posebej uvod! http://predlagam.vladi.si/webroot/files/5719_PVS%205719%20MNZ.pdf)
Menim, da bi bilo dobro postopati bolj taktno v primerjavi s takimi predlogi. Že ta predlog je bil nekoliko nejasen: v naslovu govori o Linuxu v celotnem JU, v argumentaciji pa predlagatelj govori (kot je tudi oznaka kategorije) o računalništvu v šolstvu. Zato je tudi odgovor za moje pojme ustrezno zmeden - tortni diagram prikazuje deleže strežniških sistemov (o namiznikih pa seveda ne bev ne mev, ker nima smisla).
Vsiljevanje FOSS od vrha navzdol in pravičniško žuganje o zapravljanju javnega denarja bo imelo minimalen učinek, v tehničnih krogih pa je hočeš nočeš kontroverzno. Odgovor MNZ se zagovarja, da ima Linux na mestih "kjer je to smiselno".
Lenart Kučić je v Sobotni prilogi Dela članek o münchenski migraciji zaključil s komentarjem, da je v Sloveniji po vseh letih outsourcanja informatike državnega sektorja priložnost za kaj takega zamujena. Torej, če nimaš dovolj močne interne IT ekipe, FOSS "potegne ta kratko". Tako, kot se je to zgodilo tudi v Münchnu in francoski žandarmeriji. V nasprotnem primeru je FOSS prepuščen razpisom, ha! V Sloveniji razen Agende ne poznam spodobnega FOSS podjetja za podjetniška okolja, pa še ti najbrž nimajo izkušenj z deploymentom npr. 300 Linux desktopov v neki organizaciji. Bomo torej rekli, da bo FOSS prišparal javni denar, ampak moramo najprej zaposliti 20 Linux informatikov z izkušnjami na področju mass deploymenta/managementa desktopov (ali bodimo še bolj šparovni, highly-available LTSP)? x-D
Verjamem tudi, da je IT v javnem sektorju večji uporabnik FOSS kot pa gospodarstvo. Pri nas imamo predvsem podjetja SMB, kjer je enotna platforma, ki jo podpira en ali 2 uboga IT-jevca noč in dan, nujna za ohranitev zdrave pameti. Če že imajo FOSS, ga imajo ali zaradi historičnih razlogov, zahtev prodajalca kakšnega specifičnega programa, ali nezahtevnega okolja v kombinaciji z dobro voljo vodstva. Softver je strošek in bo v večini SMB podjetij vedno manjši v primerjavi z zaposlitvijo dodatnega IT strokovnjaka. In v marsikaterem SMB podjetju je ravno tako IT v veliki meri outsourcan. Windows pa bo še dolgo neobhodno potreben za veliko programov na področju gospodarstva.
Da ne bom govoril le o problemih. Kot je bilo že rečeno na predlagam.vladi.si, bi FSFE lahko še največ naredila s kampanjo osveščanja v šolstvu. Tam je po svoje najmanj neobhodne vezanosti na določene programe, če pa se že pojavi kaj takega (npr. kakšni izobraževalni programčki iz leta 1998, ki jih še kdo uporablja), bi lahko npr. organizirali hackaton, da se jo nadomesti s spletno aplikacijo, ki bi bila FOSS.
Za začetek bi bilo dobro zbrati primere dobre prakse kjer že poteka pouk na FOSS sistemih po šolah v Sloveniji in jih objaviti. Lahko se objavi video prispevek, vodiči, seznam primerljivih programov. Formira se skupnost učiteljev računalništva, ki si medsebojno pomagajo ter zagovarjajo in promovirajo FOSS po šolah. Nazadnje tudi mi spoznamo probleme računalniških učilnic in najdemo FOSS rešitve. Če nam letos uspe prepričati 1 šolo, da v svojih računalnicah namestijo GNU/Linux in so pri tem učitelji in učenci zadovoljni s spremembo, je to pomemben uspeh, ki nam da izkušnje in samozavest za naprej.
Lp, Martin
Pozdravljen Martin.
Pred leti smo v sodelovanju s šolami in takratnim ministrstvom za šolstvo pripravili projekt Pingo Linux: http://www.pingo.org/
Zadeva je prišla v šole vendar je manjkal sistemski pristop in opismenjevanje. Morda bi se kaj bolj podrobno enkrat pomenili v okviru sestanka FSFE? Mislim, da je pravi način, da FSFE & LUGOS organizirata redna izobraževanja o uporabi odprtokodnih programov. Tu seveda mislim tako na Linux kot tudi Firefox, LibreOffice, Inkscape...
Tudi izbor vzorčne šole in priprava materialov iz pridobljenih izkušenj se mi zdi dober predlog. Jaz sem za :-).
Dne 8.5.2014 6:59, piše Martin Božič:
Pozdravljeni,
predvčerajšnjim je bil objavljen odgovor glede predloga "Linux/odprta koda v JU": http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5719 (in odgovor MNZ, še posebej uvod! http://predlagam.vladi.si/webroot/files/5719_PVS%205719%20MNZ.pdf)
Menim, da bi bilo dobro postopati bolj taktno v primerjavi s takimi predlogi. Že ta predlog je bil nekoliko nejasen: v naslovu govori o Linuxu v celotnem JU, v argumentaciji pa predlagatelj govori (kot je tudi oznaka kategorije) o računalništvu v šolstvu. Zato je tudi odgovor za moje pojme ustrezno zmeden - tortni diagram prikazuje deleže strežniških sistemov (o namiznikih pa seveda ne bev ne mev, ker nima smisla).
Vsiljevanje FOSS od vrha navzdol in pravičniško žuganje o zapravljanju javnega denarja bo imelo minimalen učinek, v tehničnih krogih pa je hočeš nočeš kontroverzno. Odgovor MNZ se zagovarja, da ima Linux na mestih "kjer je to smiselno".
Lenart Kučić je v Sobotni prilogi Dela članek o münchenski migraciji zaključil s komentarjem, da je v Sloveniji po vseh letih outsourcanja informatike državnega sektorja priložnost za kaj takega zamujena. Torej, če nimaš dovolj močne interne IT ekipe, FOSS "potegne ta kratko". Tako, kot se je to zgodilo tudi v Münchnu in francoski žandarmeriji. V nasprotnem primeru je FOSS prepuščen razpisom, ha! V Sloveniji razen Agende ne poznam spodobnega FOSS podjetja za podjetniška okolja, pa še ti najbrž nimajo izkušenj z deploymentom npr. 300 Linux desktopov v neki organizaciji. Bomo torej rekli, da bo FOSS prišparal javni denar, ampak moramo najprej zaposliti 20 Linux informatikov z izkušnjami na področju mass deploymenta/managementa desktopov (ali bodimo še bolj šparovni, highly-available LTSP)? x-D
Verjamem tudi, da je IT v javnem sektorju večji uporabnik FOSS kot pa gospodarstvo. Pri nas imamo predvsem podjetja SMB, kjer je enotna platforma, ki jo podpira en ali 2 uboga IT-jevca noč in dan, nujna za ohranitev zdrave pameti. Če že imajo FOSS, ga imajo ali zaradi historičnih razlogov, zahtev prodajalca kakšnega specifičnega programa, ali nezahtevnega okolja v kombinaciji z dobro voljo vodstva. Softver je strošek in bo v večini SMB podjetij vedno manjši v primerjavi z zaposlitvijo dodatnega IT strokovnjaka. In v marsikaterem SMB podjetju je ravno tako IT v veliki meri outsourcan. Windows pa bo še dolgo neobhodno potreben za veliko programov na področju gospodarstva.
Da ne bom govoril le o problemih. Kot je bilo že rečeno na predlagam.vladi.si, bi FSFE lahko še največ naredila s kampanjo osveščanja v šolstvu. Tam je po svoje najmanj neobhodne vezanosti na določene programe, če pa se že pojavi kaj takega (npr. kakšni izobraževalni programčki iz leta 1998, ki jih še kdo uporablja), bi lahko npr. organizirali hackaton, da se jo nadomesti s spletno aplikacijo, ki bi bila FOSS.
Za začetek bi bilo dobro zbrati primere dobre prakse kjer že poteka pouk na FOSS sistemih po šolah v Sloveniji in jih objaviti. Lahko se objavi video prispevek, vodiči, seznam primerljivih programov. Formira se skupnost učiteljev računalništva, ki si medsebojno pomagajo ter zagovarjajo in promovirajo FOSS po šolah. Nazadnje tudi mi spoznamo probleme računalniških učilnic in najdemo FOSS rešitve. Če nam letos uspe prepričati 1 šolo, da v svojih računalnicah namestijo GNU/Linux in so pri tem učitelji in učenci zadovoljni s spremembo, je to pomemben uspeh, ki nam da izkušnje in samozavest za naprej.
Lp, Martin _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Ha, Pingo je bil moj "gateway-drug" :) (sicer sem kmalu presedlal na Ubuntu [Breezy Badger!], ki se je ravno takrat začel prebivati v ospredje).
Ali obstaja kakšen FSFE-jev wiki, kjer se obravnava ta problem oz. pripravlja kakšen načrt?
Lp, Martin
On Mon, May 12, 2014 at 10:14:05PM +0200, Rok Papež wrote:
Pozdravljen Martin.
Pred leti smo v sodelovanju s šolami in takratnim ministrstvom za šolstvo pripravili projekt Pingo Linux: http://www.pingo.org/
Zadeva je prišla v šole vendar je manjkal sistemski pristop in opismenjevanje. Morda bi se kaj bolj podrobno enkrat pomenili v okviru sestanka FSFE? Mislim, da je pravi način, da FSFE & LUGOS organizirata redna izobraževanja o uporabi odprtokodnih programov. Tu seveda mislim tako na Linux kot tudi Firefox, LibreOffice, Inkscape...
Tudi izbor vzorčne šole in priprava materialov iz pridobljenih izkušenj se mi zdi dober predlog. Jaz sem za :-).
Dne 8.5.2014 6:59, piše Martin Božič:
Pozdravljeni,
predvčerajšnjim je bil objavljen odgovor glede predloga "Linux/odprta koda v JU": http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5719 (in odgovor MNZ, še posebej uvod! http://predlagam.vladi.si/webroot/files/5719_PVS%205719%20MNZ.pdf)
Menim, da bi bilo dobro postopati bolj taktno v primerjavi s takimi predlogi. Že ta predlog je bil nekoliko nejasen: v naslovu govori o Linuxu v celotnem JU, v argumentaciji pa predlagatelj govori (kot je tudi oznaka kategorije) o računalništvu v šolstvu. Zato je tudi odgovor za moje pojme ustrezno zmeden - tortni diagram prikazuje deleže strežniških sistemov (o namiznikih pa seveda ne bev ne mev, ker nima smisla).
Vsiljevanje FOSS od vrha navzdol in pravičniško žuganje o zapravljanju javnega denarja bo imelo minimalen učinek, v tehničnih krogih pa je hočeš nočeš kontroverzno. Odgovor MNZ se zagovarja, da ima Linux na mestih "kjer je to smiselno".
Lenart Kučić je v Sobotni prilogi Dela članek o münchenski migraciji zaključil s komentarjem, da je v Sloveniji po vseh letih outsourcanja informatike državnega sektorja priložnost za kaj takega zamujena. Torej, če nimaš dovolj močne interne IT ekipe, FOSS "potegne ta kratko". Tako, kot se je to zgodilo tudi v Münchnu in francoski žandarmeriji. V nasprotnem primeru je FOSS prepuščen razpisom, ha! V Sloveniji razen Agende ne poznam spodobnega FOSS podjetja za podjetniška okolja, pa še ti najbrž nimajo izkušenj z deploymentom npr. 300 Linux desktopov v neki organizaciji. Bomo torej rekli, da bo FOSS prišparal javni denar, ampak moramo najprej zaposliti 20 Linux informatikov z izkušnjami na področju mass deploymenta/managementa desktopov (ali bodimo še bolj šparovni, highly-available LTSP)? x-D
Verjamem tudi, da je IT v javnem sektorju večji uporabnik FOSS kot pa gospodarstvo. Pri nas imamo predvsem podjetja SMB, kjer je enotna platforma, ki jo podpira en ali 2 uboga IT-jevca noč in dan, nujna za ohranitev zdrave pameti. Če že imajo FOSS, ga imajo ali zaradi historičnih razlogov, zahtev prodajalca kakšnega specifičnega programa, ali nezahtevnega okolja v kombinaciji z dobro voljo vodstva. Softver je strošek in bo v večini SMB podjetij vedno manjši v primerjavi z zaposlitvijo dodatnega IT strokovnjaka. In v marsikaterem SMB podjetju je ravno tako IT v veliki meri outsourcan. Windows pa bo še dolgo neobhodno potreben za veliko programov na področju gospodarstva.
Da ne bom govoril le o problemih. Kot je bilo že rečeno na predlagam.vladi.si, bi FSFE lahko še največ naredila s kampanjo osveščanja v šolstvu. Tam je po svoje najmanj neobhodne vezanosti na določene programe, če pa se že pojavi kaj takega (npr. kakšni izobraževalni programčki iz leta 1998, ki jih še kdo uporablja), bi lahko npr. organizirali hackaton, da se jo nadomesti s spletno aplikacijo, ki bi bila FOSS.
Za začetek bi bilo dobro zbrati primere dobre prakse kjer že poteka pouk na FOSS sistemih po šolah v Sloveniji in jih objaviti. Lahko se objavi video prispevek, vodiči, seznam primerljivih programov. Formira se skupnost učiteljev računalništva, ki si medsebojno pomagajo ter zagovarjajo in promovirajo FOSS po šolah. Nazadnje tudi mi spoznamo probleme računalniških učilnic in najdemo FOSS rešitve. Če nam letos uspe prepričati 1 šolo, da v svojih računalnicah namestijo GNU/Linux in so pri tem učitelji in učenci zadovoljni s spremembo, je to pomemben uspeh, ki nam da izkušnje in samozavest za naprej.
Lp, Martin _______________________________________________ Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Dopisni seznam Fellowship-slovenia Fellowship-slovenia@lists.fsfe.org https://lists.fsfe.org/mailman/listinfo/fellowship-slovenia Arhiv je javno dostopen na: https://lists.fsfe.org/pipermail/fellowship-slovenia/
Die 17. 05. 14 et hora 17:45:17 Martin Božič scripsit:
Ali obstaja kakšen FSFE-jev wiki, kjer se obravnava ta problem oz. pripravlja kakšen načrt?
Obstaja trenutno tole, kar FSFE Edu team vzdržuje:
https://wiki.fsfe.org/Education https://wiki.fsfe.org/CategoryEducation
Je pa FSFE Edu team precej aktiven glede informiranja:
https://blogs.fsfe.org/guido/2014/06/free-software-in-education-news-may/
Če koga zanima se pridružit FSFE Edu teamu, je nadvse dobrodošel se pridružit:
https://lists.gnu.org/mailman/listinfo/edu-eu
Kar se pa Slovenskih tem tiče, pa odgovorim v drugem mejlu.
lp, hook
Die 12. 05. 14 et hora 22:14:05 Rok Papež scripsit:
Zadeva je prišla v šole vendar je manjkal sistemski pristop in opismenjevanje. Morda bi se kaj bolj podrobno enkrat pomenili v okviru sestanka FSFE? Mislim, da je pravi način, da FSFE & LUGOS organizirata redna izobraževanja o uporabi odprtokodnih programov. Tu seveda mislim tako na Linux kot tudi Firefox, LibreOffice, Inkscape...
Se popolnoma strinjam! In se mi zdi, da je ravno pravi čas, da začnemo planirat kaj bi lahko kdo organiziral – skupnost se ravno začenja prebujat na to temo in z novimi prostori v Kiberpipi (ter KOŽ) imata LUGOS ter FSFE super priložnost za take delavnice.
Dodajam to temo na dnevni red naslednjega sestanka,
torek 10. Junija ob 20.00 v Kiberpipi, Gosposvetska 2, Ljubljana https://pad.fsfe.org/p/Sestanek_Slovenija_Junij_2014
Za začetek bi bilo dobro zbrati primere dobre prakse kjer že poteka
pouk na FOSS sistemih po šolah v Sloveniji in jih objaviti. Lahko se objavi video prispevek, vodiči, seznam primerljivih programov. Formira se skupnost učiteljev računalništva, ki si medsebojno pomagajo ter zagovarjajo in promovirajo FOSS po šolah. Nazadnje tudi mi spoznamo probleme računalniških učilnic in najdemo FOSS rešitve. Če nam letos uspe prepričati 1 šolo, da v svojih računalnicah namestijo GNU/Linux in so pri tem učitelji in učenci zadovoljni s spremembo, je to pomemben uspeh, ki nam da izkušnje in samozavest za naprej.
Tudi izbor vzorčne šole in priprava materialov iz pridobljenih izkušenj se mi zdi dober predlog. Jaz sem za :-).
Podpiram tudi jaz!
Moramo učitelje računalništva (in njihove dijake/učence) bolje vključiti v skupnost.
Tu je na primer, velik potencial v CoderDojo, FS računalniško izobraževanje za otroke 7-14 let, ki ga izvajata dva Kiberpipca vsak teden v Knjižnici Otona Župančiča.
lp, hook