Zdravo
Zadnjič sem na Tv Tednik ujel tole in me je kar pogrelo :) Na naslov
tv.tednik(a)rtvslo.si bi bilo fajn poslati kako pripombo - glej spodaj. Če
lahko kdo kaj dopiše in pošlje v imenu ne_vem_koga (Fellowship + Lugos +
Kiberpipa?), bi bilo fajn ...
Lp
Spoštovani,
V 1294. oddaji TV Tednik je gospa Cirej prispevek "Vlomilci" končala s
stavkom: "Vlomilci so, tako kot hekerji, vedno korak pred nami.".
Neprimerno je delati primerjavo med vlomilci, ki s tem storijo kaznivo
dejanje, povzročijo materialno škodo in, kar je bilo v prispevku lepo
predstavljeno, oškodovancem pustijo madež na njihovi zasebnosti.
Hekerji v prvi vrsti niso zločinci. Heker je oseba, ki ga zanima kako
določena stvar deluje in želi s svojim znanjem to dopolniti ali
uporabiti za kakšen drugi namen, ki pa ni kaznivo dejanje.
Pomanjkljivosti ne izkorišča ampak nanje opozarja in jih pomaga
odpraviti. To so t.i. White Hat hekerji.
Z oznako "kreker" pri nas označujemo "slabe hekerje", t.i. Black Hat
hekerje, ki pomanjklivosti izkoriščajo v svoj prid.
Več o tem najdete na spodnjih naslovih.
http://en.wikipedia.org/wiki/White_hathttp://en.wikipedia.org/wiki/Black_hathttp://2600hacker.stores.yahoo.net/film.html
Neprimerno je torej v isti koš tlačiti vlomilce (kriminalce) in hekerje
(entuziaste).
...
Sicer lahko čakamo na glasovanje v evropskem parlamentu [EP], ampak bi zelo
pomagalo, če se že prej sprejme pisna deklaracija, da je EP zelo zaskrbljen
nad ACTA ter, da tak mednarodni dogovor ne sme posegati v zasebnost, svobodo
govora in nevtralnost interneta.
Samo še *DANES* lahko naši evropski poslanci podpišejo to deklaracijo. Zato
jih je treba čim prej danes spodbuditi k temu:
http://www.laquadrature.net/wiki/Help_sign_the_Written_Declaration_12/2010_…
lp,
Matija
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Rok Papež je na sestanku vprašal ali ima FSFE kakšno stališče glede embarga,
ki ga SourceForge.net izvaja[1].
Od FSFE sem izvedel, da poznajo problem, vendar menijo, da glede na to, da v
ZDA obstaja FSF ter da gre v bistvu za ameriški zunanje-političen, in zato ni
koristi, da bi se FSFE vmešavala v *TA* problem.
So pa že 2001 uradno opozorili[2], da ima SF.net večje težave kot samo
embargo.
In tud pred kratkim je Karsten Gerloff (predsednik FSFE) na svojem blogu pisal
o novih težavah/zmotah, ki jih ima ameriška politika s prostim programjem[3].
Osebno sicer menim, da ima EU ter ostali svet več za pridobiti od prostega
programja od ZDA, ampak to še ne pomeni, da je to nujno slabo za ZDA.
lp,
Matija
-.-.-
[1] http://sourceforge.net/blog/clarifying-sourceforgenets-denial-of-site-
access-for-certain-persons-in-accordance-with-us-law
[2] http://fsfe.org/news/2001/article2001-10-20-01.en.html
[3] http://blogs.fsfe.org/gerloff/?p=307
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Zdravo,
moj predlog popravkov in dopolnil,
1. navezava na primer „FBI v Sloveniji“
2. izogib terminu „žargon“, ki hitro velja za nekaj pogovornega, manj utemeljenega in pravilnega
3. vključitev inovativnosti in znanja
4. ne preveč povezovat hekerjev in OKPO (pardon, proste programske opreme) ker bo prej to vrglo slabo luč na prosto prog. Opremo in ne dobre na „hekerje“ :)
5. navedba slovenskega slovarja informatike
6. primerjava s kemiki in zastrupljevalci :)
Spoštovani,
v zadnjih tednih se je v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je rezultirala z aretacijami mariborskega študenta v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti.
Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 60ih letih prejšnjega stoletja na MIT[] in pomeni na samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.
Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov in ustaljenih pristopov, načinov ter poskušanje premostiti ovire. V veliko primerih hekerji te veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, saj je tak program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Google Chrome, OpenOffice.org, ...
Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo „heker“ kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.
Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti [].
Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike [], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe;“.
Zato je potrebno imenovati sedaj aktualne mariborske študente kot vdiralce ali krekerje .
V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska opreme — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika enačili z zastrupljevalci in morilci.
Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.
lep pozdrav,
Matija Šuklje,
koordinator
FSFE Fellowship skupina Slovenija[]
sopodpisnice:
(Klemen Robnik, Kiberpipa[] \n ___, ___[]\n ...)
(Andrej Kositer, COKS []
-.-.-
[] Massachusetts Institute of Technology
[] http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_%28computer_security%29#Black_hat
[] http://www.islovar.org/
[] FSFE Fellowship skupina Slovenija — http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free Software Foundation Europe ter prostega in odprto-kodnega programja nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto programje, odprte standarde in odprte formate.
[] Kiberpipa — http://kiberpipa.org — je ____
[] COKS
--
--
Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer
Predlog! Obiscite prenovljeno spletno stran www.agenda.si
ODPRTA KODA IN LINUX
STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA
Visit our updated web page at www.agenda.si
OPEN SOURCE AND LINUX
SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : SOFTWARE
----- "Matija Šuklje" <hook(a)fsfe.org> wrote:
| Torej se strinjamo, da posvarimo medije glede te napake?
Posvariti medije ne pomaga kaj dosti!
Potrebno je utemeljiti in ponuditi pravilno izrazoslovje. Mi vemo kaj naj bi "heker" je, ampak ali znamo to ustrezno opisati in utemeljiti ter ponuditi dovolj distinktiven opis in poimenovanje tistega kar mediji (običajno) mislij, ko zapišejo "heker"? Poimenovanje v slovenskem medijsko - jezikovnem prostoru še ni jasno in uveljavljeno in to je priložnost, da ga oblikujemo!
Torej ali znamo iz http://matej.owca.info/predavanja/Kibernetski_kriminal_Kovacic.pdf
narediti povzetek in medijem enostavno predstaviti razliko med dvema pojmoma "računalniškega kriminalca" in "računalniškega navdušenca" ?
Pa ne s tremi varinatami in dvema "ampak"-oma ali "samo"-toma, ker je to že prekomplicirano za medije! :)
Matej?
lp
--
Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer
Predlog! Obiscite prenovljeno spletno stran www.agenda.si
ODPRTA KODA IN LINUX
STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA
Visit our updated web page at www.agenda.si
OPEN SOURCE AND LINUX
SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : SOFTWARE
Hoj,
vsi tu se sicer strinjamo, da so softverski patenti škodljivi, ampak ta primer
je pa tako genialen, da bi ga bilo treba pribiti :
Commodore-Amiga je bil dolžan 10M USD zaradi kršitve t.i. XOR patenta, kar je
seveda ogromno pripomoglo k zatonu tega giganta našega otroštva.
Na hitro povedano je XOR patent govoril o tem, da se uporablja XOR (exclusive-
or) logični operator za utripanje kurzorja.
več na:
http://xcssa.org/pipermail/xcssa/2005-February/002587.html
lp,
Matija
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Novica na OSOR[1] pravi, da vedno več Avstrijskih šol uporablja proste
programe in celo Linux.
En od glavnih gonil sta specializirani distribuciji LinuxAdvaced[2] in pa
Desktop4Education/Server4Education[3]. Avstrijsko ministrstvo za šolstvo tudi
finančno podpira migracijo z 10€/računalnik.
Če koga kaj bolj direktno zanima, imam doma DVD od Desktop4Linux z DVD-jem
video navodil za OOo ter vizitko vodje te distribucije. Ko sem se na Grazer
LinuxTage z njim pogovarjal, je menil, da bi bila lokalizacija za Slovenijo
zelo enostavna[4] ter bi z veseljem sodelovali, če bi se kdo zanimal za to pri
nas.
lp,
Matija
-.-.-
[1] http://www.osor.eu/news/at-increasing-number-of-schools-turn-to-open-
source
[2] LinuxAdvaced je osnovan na Debian GNU/Linux — http://www.linuxadvanced.at
[3] Desktop/Server 4 Education je osnovan na OpenSuse Linux — http://d4e.at
[4] OpenSuse je povečini že preveden, KDE tudi, inštalacijske skripte pa imajo
prevode v XML obliki.
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Chris "Monty" Montgomery je ustanovitelj Xiph[1] in razvijalec odprtih
medijskih formatov kot sta Vorbis, Theora.
Meni, da je velik problem z MPEG-LA[2] v tem, da skoraj vse digitalne kamere
snemajo v MPEG in že zato morajo tudi prosti programi za predvajanje in
urejanje filmov podpirati ta format.
Več o tem in zakaj se ne sliši več toliko o WebM zadnje mesece na:
http://www.itworld.com/open-source/115063/breaking-open-video-frontier-
despite-mpeg-la
Kot zanimivost: tudi Xpih je podprl[3] Googlov WebM format.
lp,
Matija
-.-.-
[1] http://xiph.org
[2] pravna oseba, ki se ukvarja z licenciranjem MPEG formatov ter z njimi
povezanimi patenti.
[3] http://xiph.org/press/2010/webm/
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552
Za letošnji GUADEC[1] je komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes poslala
video sporočilo[2] o tem kako „odprta koda“ ni (več) grda beseda ter podprla
odprto-kodno gibanje.
V videu se zelo zavzema za odprte standarde ter prosto programje in omenja kaj
je EU komisija že naredila v ta namen. Poziva pa tudi skupnost, naj svoje
doprinese pri temu, saj vlade ne vejo in ne zmorejo vsega.
Mogoče so nam tokrat zvezde res naklonjene oz. vsaj EU zvezdice niso sovražno
nastrojene proti nam ;) To pa še vedno ne pomeni, da ni treba veliko postoriti
v Bruslju in predvsem pri nas!
lp,
Matija
-.-.-
[1] Gnome konferenca — http://guadec.org
[2] http://blogs.ec.europa.eu/neelie-kroes/open-source-is-not-a-dirty-word-
anymore/
--
www: http://fsfe.org █▉ || priv. www: http://matija.suklje.name
e-mail: hook(a)fsfe.org █▉█▉█▉ || priv. e-mail: matija(a)suklje.name
xmpp: hook(a)jabber.fsfe.org ▉▉ || priv. xmpp: matija.suklje(a)gabbler.org
sip: hook(a)ekiga.net || gsm: +386 41 849 552