<html><head><style type='text/css'>p { margin: 0; }</style></head><body><div style='font-family: Verdana; font-size: 10pt; color: #000000'>


        <meta http-equiv="CONTENT-TYPE" content="text/html; charset=utf-8">
        <title></title>
        <meta name="GENERATOR" content="OpenOffice.org 3.2  (Linux)">
        <style type="text/css">
        <!--
                @page { margin: 2cm }
                P { margin-bottom: 0.21cm }
                A:link { so-language: zxx }
        -->
        </style>

<p style="margin-bottom: 0cm;">Zdravo,</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">moj predlog popravkov in dopolnil, 
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">1. navezava na primer „FBI v
Sloveniji“</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">2. izogib terminu „žargon“, ki
hitro velja za nekaj pogovornega, manj utemeljenega in pravilnega</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">3. vključitev inovativnosti in znanja</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">4. ne preveč povezovat hekerjev in
OKPO (pardon, proste programske opreme) ker bo prej to vrglo slabo
luč na prosto prog. Opremo in ne dobre na „hekerje“ :)</p><p style="margin-bottom: 0cm;">5. navedba slovenskega slovarja informatike</p><p style="margin-bottom: 0cm;">6. primerjava s kemiki in zastrupljevalci :)<br></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">Spoštovani,<br><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">v zadnjih tednih se je v povezavi z
novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je rezultirala z
aretacijami mariborskega študenta v Sloveniji, v medijih večkrat
pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter
uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin
povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi
primerno na to opozoriti.<br><br>Heker (ang. „hacker“) izvira iz
glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je
sprva prijel v 60ih letih prejšnjega stoletja na MIT[] in pomeni na
samosvoj način reševanja tehničnega problema. V računalniškem
žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe,
inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki
sprva ni bil predviden.<br><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">Mnoge avtoritete na področju
računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha,
razmišljanje zunaj okovov in ustaljenih pristopov, načinov ter
poskušanje premostiti ovire. V veliko primerih hekerji te veščine
in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, saj je tak
program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri
takih prostih programov so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Google Chrome,
OpenOffice.org, ...<br><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">Za poimenovanje kiberkriminalcev so
besedo „heker“ kasneje (napačno) popularizirali mediji ter
filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To
zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje
terminologije v slovenskem jeziku.<br><br>Pravilnejši termin za
osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“
ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „Cracker“). Oseba, ki
izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo
informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike,
telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje  nelegalnih ali
kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje
identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti [].</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">Takšno razliko pozna tudi slovenski
slovar informatike [], ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično
dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot
„kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno
uporabljati podatke ali programe;“.</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">Zato je potrebno imenovati sedaj
aktualne mariborske študente kot <b>vdiralce ali krekerje</b>.</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>V zadnjih desetletjih je mnogo
tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni
računalniki, internet, prosta programska opreme — zato je napačno,
da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika enačili z
zastrupljevalci in morilci.<br><br>Zavedamo se, da terminološka
zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni
čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v
prihodnje uporabljate pravilni izraz.</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">lep pozdrav,<br><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">Matija Šuklje,<br> <br>koordinator<br>FSFE
Fellowship skupina Slovenija[]<br><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">sopodpisnice:<br>(Klemen Robnik,
Kiberpipa[] \n ___, ___[]\n ...)<br>(Andrej Kositer, COKS []</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>-.-.-<br>[] Massachusetts Institute
of Technology<br><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">[]
http://en.wikipedia.org/wiki/Hacker_%28computer_security%29#Black_hat</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">[] <a href="http://www.islovar.org/">http://www.islovar.org/</a></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">[] FSFE Fellowship skupina Slovenija —
http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia — je skupina podpornikov Free
Software Foundation Europe ter prostega in odprto-kodnega programja
nasploh, organizirano v civilno iniciativo. Zavzemamo se za prosto
programje, odprte standarde in odprte formate.<br>[] Kiberpipa —
http://kiberpipa.org — je ____<br>[] COKS<br></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><br></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><br></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><br></p><p style="margin-bottom: 0cm;">-- <br>-- <br>Andrej
Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer<br><br>Predlog! Obiscite
prenovljeno spletno stran www.agenda.si<br><br>ODPRTA KODA IN
LINUX<br>STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT :
INFRASTRUKTURA IT : IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA<br><br>Visit
our updated web page at www.agenda.si<br><br>OPEN SOURCE AND
LINUX<br>SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT
INFRASTRUCTURE : TRAINING : SOFTWARE 
</p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br>
</p>
<span></span></div></body></html>